{"id":128912,"date":"2020-01-03T13:03:14","date_gmt":"2020-01-03T12:03:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/elena-in-mozje\/"},"modified":"2020-01-03T13:45:00","modified_gmt":"2020-01-03T12:45:00","slug":"elena-in-mozje","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/elena-in-mozje\/","title":{"rendered":"El\u00e9na in mo\u017eje"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Pariz, konec 19. stoletja. Privla\u010dna poljska princesa El\u00e9na (Ingrid Bergman) se hitro ogreje za vsakr\u0161en plemeniti cilj ali \u010dloveka. Toda prav tako hitro se tudi ohladi in \u017ee ji pozornost pritegne drugi. Muza in navdih je zdaj skladatelju, zdaj industrijskemu mogotcu in hip zatem \u017ee generalu Rollanu, velikemu junaku. A medtem ko se ves \u010das predaja drugim, popolnoma pozabi nase. Zato se odre\u010de vsem mo\u0161kim, ki jo potrebujejo, v imenu tistega, ki ga potrebuje ona.<\/p>\n<p>Vrtoglava in z barvami pre\u017eeta romanti\u010dna komedija Jeana Renoirja prika\u017ee findesieclovski Pariz, kjer se \u010dudovita Ingrid Bergman znajde v vrtincu ljubezenskih avantur in politi\u010dnih intrig.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbNa vpra\u0161anje, ali je film sploh umetnost, odgovarjam: mar je to sploh pomembno? Lahko delate filme ali pa obdelujete svoj vrti\u010dek. Obe po\u010detji si lahko z enako pravico re\u010deta umetnost kot Verlainova poezija ali slika Delacroixa. Umetnost pomeni &#8216;ustvarjanje&#8217;. Umetnost poezije je umetnost ustvarjanja poezije. Umetnost ljubezni je umetnost ustvarjanja ljubezni, morda celo \u0161irjenja. \/\u2026\/ O\u010de mi ni nikoli govoril o umetnosti. Te besede ni prenesel.\u00ab<br \/>&#8211; Jean Renoir<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbVse bolj sem prepri\u010dan, da je delo Jeana Renoirja delo nezmotljivega re\u017eiserja. \u010ce re\u010dem malce bolj zadr\u017eano: Renoirjevo delo od nekdaj vodi filozofija \u017eivljenja, ki se izra\u017ea s pomo\u010djo nekak\u0161ne obrtne skrivnosti, ta pa je: <em>naklonjenost<\/em>. Po zaslugi te naklonjenosti je uspelo Renoirju ustvariti najbolj \u017eive filme v zgodovini filmske umetnosti, filme, ki \u0161tirideset let po svojem nastanku \u0161e vedno dihajo. Andr\u00e9 Bazin, ki se ga prijatelji spomnimo kot izjemnega mo\u017ea, polnega radostne blagohotnosti in inteligence, je ob\u010dutil popolno naklonjenost do Renoirjevega dela, do njegovih tridesetih filmov, ki se vsi do zadnjega vrtijo okoli slovitega stavka iz <strong>Pravila igre <\/strong>(in ga v vlogi Octava izre\u010de Renoir sam): &#8216;Veste, na tem svetu obstaja nekaj stra\u0161nega; to, da ima vsak \u010dlovek svoje razloge.&#8217;\u00ab<br \/>&#8211; Fran\u00e7ois Truffaut, v <em>Jean Renoir<\/em> (Andr\u00e9 Bazin, 1974)<\/p>\n<p>\u00bbRe\u010di, da je Renoir najbolj inteligenten re\u017eiser, pomeni re\u010di, da je Francoz od glave do pete. In \u010de je <strong>El\u00e9na in mo\u017eje <\/strong>francoski film <em>par excellence<\/em>, je zato, ker gre za najbolj inteligenten film na svetu. Je umetnost in hkrati teorija umetnosti. Lepota in hkrati skrivnost lepote. Film in hkrati analiza filma. \/\u2026\/ Trideset let improvizacije na snemanju je iz Renoirja napravilo najbolj\u0161ega tehnika na svetu. V enem posnetku mu uspe tisto, za kar jih drugi porabijo deset. In medtem ko drugi delajo posnetke, da bi nekaj povedali, Renoirju tega sploh ni treba izre\u010di. \u0160e nikoli ni bilo tako svobodnega filma, kot je <strong>El\u00e9na in mo\u017eje<\/strong>. Toda svoboda je konec koncev nujnost. In \u0161e nikoli ni bilo bolj logi\u010dnega filma. \/\u2026\/ To je Renoirjevo najbolj mozartovsko delo. Ne toliko po zunanjem videzu \u2013 kot <strong>Pravilo igre<\/strong> \u2013, temve\u010d po filozofiji. \u010clovek, ki nasledi <strong>Francoski kankan<\/strong> s filmom <strong>El\u00e9na in mo\u017eje<\/strong>,<strong> <\/strong>je moralno gledano precej podoben \u010dloveku, ki napi\u0161e <em>Koncert za klarinet<\/em> in se nato po\u017eene v <em>\u010carobno pi\u0161\u010dal<\/em>. Po substanci sta jima skupna ironija in odpor. Po formi njuna briljantno predrzna preprostost. Na vpra\u0161anje, kaj je film, <strong>El\u00e9na in mo\u017eje <\/strong>odgovori: Ve\u010d kot film.\u00ab<br \/>&#8211; Jean-Luc Godard, v <em>Jean Renoir<\/em> (Andr\u00e9 Bazin, 1974)<\/p>\n<p>\u00bbJean Renoir je med velikimi svetovnimi re\u017eiserji izjemen v tem, da je vsak njegov film osupljivo izviren, a hkrati globoko zavezan istemu navdihu, ki je napajal \u017ee njegove predhodnike. Na tak na\u010din nas v enaki meri fascinira in presene\u010da samo \u0161e Chaplin. Renoirjevo mojstrstvo, ki ga znova potrjuje film <strong>El\u00e9na in mo\u017eje<\/strong>, nikoli ne ogrozi njegove mladostne predrznosti in pripravljenosti tvegati.\u00ab<br \/>&#8211; Andr\u00e9 Bazin, v<em> Jean Renoir<\/em> (1974)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Vrtoglava in z barvami pre\u017eeta romanti\u010dna komedija Jeana Renoirja prika\u017ee findesieclovski Pariz, kjer se \u010dudovita Ingrid Bergman znajde v vrtincu ljubezenskih avantur in politi\u010dnih intrig.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":130753,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/128912"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/130753"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=128912"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}