{"id":128302,"date":"2020-01-03T13:03:01","date_gmt":"2020-01-03T12:03:01","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/propad-ameriskega-imperija\/"},"modified":"2020-01-03T13:45:00","modified_gmt":"2020-01-03T12:45:00","slug":"propad-ameriskega-imperija","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/propad-ameriskega-imperija\/","title":{"rendered":"Propad ameri\u0161kega imperija"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\u0160estintridesetletni Pierre-Paul ima doktorat iz filozofije, a je za dostojno pla\u010dilo prisiljen delati kot dostavljavec. Prepri\u010dan je, da je prepameten za svet, v katerem najvi\u0161je funkcije zasedajo najve\u010dji bedaki. Nekega dne pa se med eno svojih dostav znajde na prizori\u0161\u010du spodletelega ropa. Med dvema truploma zagleda torbi, polni bankovcev \u2026<\/p>\n

Denys Arcand (Vdor barbarov<\/strong>) v duhoviti, satiri\u010dni roparski pustolov\u0161\u010dini nastavi ogledalo dru\u017ebi, ki je dopustila, da denar postane njena vrhovna vrednota.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbPri snemanju filmov sku\u0161am na svoj na\u010din slediti staremu principu: nastavljati zrcalo \u017eivljenju in \u010dasu. Celo v najbolj oddaljenih koti\u010dkih na\u0161ega planeta smo vsi podaniki ameri\u0161kega imperija. Ampak ta imperij umira in njegovi kr\u010di tudi nam povzro\u010dajo hude bole\u010dine. Tisti, ki vse upanje polagajo v odhod Trumpa, pozabljajo, da je po Kaliguli pri\u0161el Neron, ki so mu sledila tri stoletja neusmiljenega razkroja. V Kanadi lagodno \u017eivimo pod de\u017enikom ‘pax americana’, a moralna pokvarjenost imperija za\u010denja zastrupljati tudi nas. Vladavina denarja je le eden od simptomov. Bomo na\u0161li dovolj mo\u010dne antibiotike, ki bodo ustavili to gangreno?\u00a0 \/\u2026\/ Film sem naslovil tako, ker si predstavljam, da bodo ljudje, ki bodo o nas razmi\u0161ljali \u010dez \u0161tiristo let, rekli: ‘Ti ljudje so \u017eiveli v \u010dasu propada ameri\u0161kega imperija.’ \/\u2026\/ Delovni naslov filma je bil Zmagoslavje denarja, a se mi je na neki to\u010dki zazdel preve\u010d preprost, preozek, saj film govori o marsi\u010dem \u2013 o ljubezni, so\u010dutju, dobrodelnosti. \/…\/ Po navadi se s kritiki ne strinjam. \/…\/ Vendar je v Torontu Robert Fulford napisal sijajno oceno Propada ameri\u0161kega imperija<\/strong> \/…\/. Takole pravi: ‘Film govori o intelektualcih, ki so zelo pesimisti\u010dni. Govorijo, da gre svet k vragu in da ljubezen ne obstaja ve\u010d.’ Vse to je sila depresivno. A Fulford potem opozori, da kamera pripoveduje ravno nasprotno. Kamera pravi: ‘Jesen na jezeru Memphremagog je prekrasna in barva vina v kozarcu je zares \u010dudovita. In te ljudi povezuje edinstveno prijateljstvo.’ To torej sploh ni pesimisti\u010den film. Kar junaki govorijo, je pesimisti\u010dno. A \u010de pogledate ves film in njegov filmski jezik, boste ugotovili, da nasprotuje temu, kar junaki govorijo.\u00ab
– Denys Arcand<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Denys Arcand (rojen leta 1941 v Quebecu) je kanadski re\u017eiser, scenarist in producent. Njegov film Le d\u00e9clin de l’empire am\u00e9ricain<\/strong> (1986) je na festivalu v Cannesu prejel nagrado FIPRESCI in bil nominiran za oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film. Enako nominacijo je leta 1989 prejel tudi film J\u00e9sus de Montr\u00e9al<\/strong>, ki je v Cannesu osvojil veliko nagrado \u017eirije. \u0160e ve\u010dji uspeh je do\u017eivel film Vdor barbarov<\/strong> (Les invasions barbares, 2003), ki je ob mno\u017eici drugih priznanj prejel nagradi za najbolj\u0161i scenarij in najbolj\u0161o igralko v Cannesu ter oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbPropad ameri\u0161kega imperija <\/strong>se vrti okoli koncepta denarja: kaj pomeni, kako ga uporabljamo, kak\u0161no vrednost ima v na\u0161em svetu in kaj lahko ljudem naredi. \/…\/ Arcandova pronicljiva inteligenca spremeni film v subtilno raziskavo sodobne dru\u017ebe, kjer stara dru\u017ebena pogodba, ki je neko\u010d urejala na\u0161o komunikacijo, nima ve\u010d nobene te\u017ee. Duhovita, sardoni\u010dna satira, v kateri se Mark Avrelij ruva z Machiavellijem.\u00ab
– Piers Handling, Mednarodni filmski festival v Torontu<\/em><\/p>\n

\u00bb\/…\/ Propad ameri\u0161kega imperija<\/strong> je \u010cedno dekle<\/strong> za socialiste, kapitalisti\u010dno ozave\u0161\u010dena pravljica, kjer dobri fant ne poskusi le izpeljati popolnega zlo\u010dina, ampak tudi osvoji srce prostitutke, ki so jo prej zanimali le ameri\u0161ki dolarji.\u00ab
– John DeFore, The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n

\u00bbPropad ameri\u0161kega imperija<\/strong>, ki ga napajajo izmeni\u010dni tokovi \u010duda\u0161ke duhovitosti, sardoni\u010dne cini\u010dnosti in s socializmom navdahnjenega idealizma, je sila zabaven premislek na temo kapitalisti\u010dne \u010dezmernosti in pomanjkanja morale, ki se odigra kot domiselno zasnovana me\u0161anica noir melodrame in komedije studiev Ealing. \/…\/ Prilika o napa\u010dnih dejanjih iz pravih razlogov v svetu, ki je tako pokvarjen, da se v njem spla\u010da biti gre\u0161nik (tako v materialnem kot duhovnem smislu) celo samooklicanim svetnikom in krepko omade\u017eevanim angelom.\u00ab
– Joe Leydon, Variety<\/em><\/p>\n

\u00bbV jedru vsega zla, ki ga vidi Arcand, ti\u010di denar. Ta motiv se kot zlove\u0161\u010d refren ponavlja v filmu, ki z ob\u017ealovanjem opazuje poplavo javnih kuhinj in vse ve\u010dje \u0161tevilo brezdomcev na ulicah Montreala ter podaja bridko kritiko korporativnega pohlepa, gonilne sile neenakosti sodobne dru\u017ebe.\u00ab
– Allan Hunter, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbKljub nevarno dolgi minuta\u017ei film \u0161vigne mimo na krilih duhovitosti, mo\u010dnih likov in trdnosti koncepta. Arcand ima veliko povedati o tem, kako dru\u017eba podcenjuje inteligenco, kako hitro se ljudje prenaglijo pri moralisti\u010dnem \u017euganju in kako je nadzor pogosto le druga oblika kapitalizma v akciji \u2013 in vse to so relevantne opazke. Med glavnimi igralci vlada izjemna kemija, roparska zgodba v sredi\u0161\u010du Arcandove tehtne tematske snovi pa je sila zabavna.\u00ab
– Andrew Parker, The Gate<\/em><\/p>\n

\u00bbPropad ameri\u0161kega imperija<\/strong>, \/…\/, je dialekti\u010dna noir groteska, ki testira vse cini\u010dne postavke globalne ekonomije: bogastvo je rop, pohlep je dober, denar ni nikoli \u010dist (ali eti\u010den), bankirji so banksterji, bogatim se zlo\u010din vedno izpla\u010da, policija je orodje vladajo\u010dih elit, revni so sami krivi, da so revni (brezdomci pa, da so brez doma), dobrodelnost je le alibi za bogatenje, prava ljubezen pa je le tista, ki jo kupi\u0161 na prostem trgu. Pierre-Paul si takoj omisli spremljevalko \u2013 prostitutko (Maripier Morin). Kapitalizem je ekscesen, zapeljiv, seksualen. \u00bbPreve\u010d denarja imam,\u00ab dahne Pierre-Paul. Vsekakor: denarja je preve\u010d – treba ga je prerazdeliti. To je tudi odgovor na vpra\u0161anje, ali lahko kapitalizem postane sila dobrega.\u00ab ZA
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n


<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Denys Arcand (Vdor barbarov) v duhoviti, satiri\u010dni roparski pustolov\u0161\u010dini nastavi ogledalo dru\u017ebi, ki je dopustila, da denar postane njena vrhovna vrednota.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":128322,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/128302"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/128322"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=128302"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}