Salvador Mallo, sloviti re\u017eiser v jeseni \u017eivljenja, se vra\u010da k poglavjem svoje preteklosti. K nekaterim skozi spomine, k drugim skozi vnovi\u010dna sre\u010danja. Od otro\u0161tva v Valencii v 60. letih do prvega po\u017eelenja, prve odrasle ljubezni v Madridu 80. let in bole\u010dine ob njeni izgubi. Od pisanja kot edine utehe do prvega sre\u010danja s filmom in neskon\u010dne praznine, ki ustvarjanje filmov v\u010dasih prepre\u010di. Med ponovnim odkrivanjem preteklosti Salvador za\u010duti, da gre za zgodbo, ki jo mora povedati. In v svoji izpovedi najde odre\u0161itev.<\/p>\n
zanimivosti<\/strong> iz prve roke<\/strong> portret avtorja<\/strong> kritike<\/strong> \u00bbPedro Almod\u00f3var si je v ve\u010d kot treh desetletjih snemanja filmov ustvaril avtorski status, enakovreden bo\u017eanskemu, njegova zna\u010dilna romanti\u010dna kapricioznost pa ima tak\u0161no te\u017eo, da napis ‘v Almod\u00f3varjevi re\u017eiji’ prej spomni na znamko kot na vizijo. Z Bole\u010dino in slavo<\/strong>, svojim po mnogih letih najbolj\u0161im in najbolj osebnim filmom, se re\u017eiser vra\u010da med smrtnike. Ta prizemljena melanholi\u010dna kontemplacija o staranju in umetni\u0161kem smotru, pre\u017eeta z lastnim izkustvom starajo\u010dega se re\u017eiserja, je br\u017ekone Almod\u00f3varjev najbolj zvest pribli\u017eek memoarjem, ustvarjen v mediju, ki ga obvladuje. \/\u2026\/ Bole\u010dino in slavo <\/strong>preveva \u010dustveni naboj umetnikovega sprijaznjenja z intimno naravo njegovega dela in v panteonu filmov o filmskem ustvarjanju predstavlja vrhovni vzor forme \u2013 grenko-sladko razli\u010dico Fellinijevega Osem in pol<\/strong>, v sredi\u0161\u010du katere je umetnik, ki i\u0161\u010de lastno zgodbo. \/\u2026\/ Ob filmu, ki ga poganjata Banderasova \u010dudovita, niansirana igra in po\u010dasna ekspozicija, si ne morete kaj, da ne bi ob\u010dutili \u010dustvenega vrenja na obeh straneh kamere.\u00ab \u00bbAlmod\u00f3varjevi filmi so \u017ee od vsega za\u010detka skrajno osebni; z izjemno empatijo upodabljajo homoseksualce, transvestite in polnokrvne, tridimenzionalne \u017eenske like. \u0160ele ob gledanju Bole\u010dine in slave<\/strong> pa vam postane jasno, da kljub vseobsegajo\u010demu humanizmu, zaradi katerega re\u017eiserja tako upravi\u010deno \u010dastimo, Almod\u00f3var sebi nikoli ni naklonil iste velikodu\u0161nosti. Zdaj, po vseh teh letih, pa smelo dvigne zastor, da bi razkril vse svoje negotovosti, utele\u0161ene v liku re\u017eiserja v ustvarjalni krizi. \/\u2026\/ Rezultat je zrelo delo natanko ugla\u0161ene metafikcije, iz katerega vre toliko re\u017eiserjevih zna\u010dilnih potez \u2013 drzne barve, strastni objemi in \u0161tevilne reference na filmske navdihe (od Liz Taylor do Fellinija) so oviti v br\u017ekone najbolj\u0161i glasbeni aran\u017ema Alberta Iglesiasa \u2013, medtem ko se Almod\u00f3var zavestno odre\u010de bujni melodrami v iskanju subtilnej\u0161e, bolj neposredne oblike avtenti\u010dnosti.\u00ab \u00bbZadnji kader Almod\u00f3varjeve Bole\u010dine in slave <\/strong>je tako pretkano nastavljena mojstrska poteza, tak\u0161en bistroumen, intuitiven mali meta-\u010dude\u017e, da se boste br\u017ekone vpra\u0161ali, kako je mogo\u010de, da ga niste pri\u010dakovali. Morda pa ste ga. Gre namre\u010d za tiste vrste obrat, ki vas \u010daka na koncu briljantno zami\u0161ljene detektivke: presene\u010denje, ki se v retrospekciji zdi neizbe\u017eno. In popolnoma je skladno z mojstrsko taktiko, ki zaznamuje Almod\u00f3varjevo kariero \u017ee dobra \u0161tiri desetletja, z njegovim prefinjenim brisanjem meja med resnico in umetelnostjo, filmom in realnostjo \u2013 s tistim, \u010desar \u017ee lep \u010das ni po\u010del s tolik\u0161no drznostjo in obenem subtilno milino. \/\u2026\/ Koliko te zgodbe je avtobiografske, ne ve nih\u010de, toda naj se film \u0161e tako svobodno poigrava z dejstvi, vsak njegov trenutek preveva iskrenost. \/\u2026\/ Almod\u00f3var se je nau\u010dil delati z nekak\u0161no novo var\u010dnostjo: barve so bolj resnobne in zamolkle (a podobe zato ni\u010d manj impresivne), obi\u010dajnih ekskurzov v farso in melodramo pa tu ni ve\u010d. A \u010de je ton bolj zadr\u017ean, bolj oto\u017een in ne poseduje Almod\u00f3varjeve zna\u010dilne \u010dezmernosti, vam \u010dustvena silovitost filma \u0161e vedno vzame sapo.\u00ab \u00bb\/\u2026\/ Bole\u010dina in slava <\/strong>ne u\u010dinkuje kot obra\u010dun s preteklostjo ali njen eksorcizem, temve\u010d prej kot poskus sprave skozi spominjanje, skozi niz dramati\u010dnih ponovnih sre\u010danj, ki jih re\u017eiser do\u017eivlja z zadr\u017eanim in nazadnje presunljivim stoicizmom \u2013 to je \u017diveti <\/strong>Akire Kurosawe <\/strong>s formalno obrzdanostjo Ozujevega minimalizma. \/\u2026\/ Da bi na\u0161el kar najbolj jasen vpogled v Salvadorjevo preteklost in sedanjost, Almod\u00f3var svojo re\u017eijo tokrat podvr\u017ee metodi subtrakcije, ki pu\u0161\u010da le malo prostora pop artu, aluzijam na trenutno politi\u010dno dogajanje \/\u2026\/ in dalj\u0161im glasbenim vlo\u017ekom \/\u2026\/. \/\u2026\/ Avtorjev premik k subtrakciji \u2013 slogovnemu piljenju in pre\u010di\u0161\u010denju \u2013 privede do obrata narativnih paradigem, psiholo\u0161kih mehanizmov in arhetipskih figur, iz katerih sestoji Almod\u00f3varjeva kozmologija. \u0160panski auteur je za narativno geometrijo svojega sveta ranjenih in ma\u0161\u010devalnih likov vselej izbiral labirint \u2013 popolno sredstvo za upodabljanje izgubljenosti mo\u0161kih in \u017eensk, ki i\u0161\u010dejo lastne identitete. Metafikcije in nenavadna naklju\u010dja je izrabljal za ustvarjanje melodrame in potenciranje travm svojih protagonistov. Bole\u010dina in slava <\/strong>pa <\/strong>se odre\u010de dvoumnosti v imenu jasnosti. Spol in spolnost tu nista ve\u010d lokus spopada, temve\u010d samosprejemanja \/\u2026\/. Metafikcija vstopa v film s pretresljivo subtilnostjo, medtem ko narativna raba naklju\u010dij in nepri\u010dakovanih sre\u010danj ne slu\u017ei dramati\u010dnim ognjemetom, temve\u010d benignim, umirjenim dialogom, ki so zmo\u017eni celiti rane. \/\u2026\/ Bole\u010dina in slava <\/strong>je konec koncev neustra\u0161no dejanje samorazgaljenja v osebnem, umetni\u0161kem in zgodovinskem smislu \u2013 dvorezna poteza \u010dopi\u010da, namo\u010denega v melanholijo in slo po \u017eivljenju, ter sublimen dodatek k panteonu Almod\u00f3varjevih filmov.\u00ab \u00bbAlmod\u00f3varjevi z nostalgijo pre\u017eeti memoari so dih jemajo\u010de lepo in \u010dlove\u010dno popotovanje v du\u0161o starajo\u010dega se re\u017eiserja. \/\u2026\/ \u010cudovito posneti spomini iz\u017eetega filmarja v zatonu so \u010disto mogo\u010de Almod\u00f3varjev najbolj avtobiografski film vse od Zakona \u017eelje<\/strong>. Velika ironija je seveda v tem, da filmska ustvarjalnost, ki smo ji tu pri\u010da, ne ka\u017ee nikakr\u0161ne iz\u017eetosti: povsem prepojena je s filmsko strastjo in pri\u010da o Almod\u00f3varju na vi\u0161ku mo\u010di. Tu ni ne duha ne sluha o pojemanju kreativnosti, le ob\u010dutek hrepenenja in nostalgije, ki nedvomno vreta iz globoko osebnega vzgiba. Lahko bi mu rekli Almod\u00f3varjev Cinema Paradiso<\/strong>. \/\u2026\/ To presunljivo tapiserijo spominov avtor napolni z mo\u010dnimi barvami in jo prepoji s \u010dustvenimi detajli. Gre za globoko intimno izkustvo, ki vas zadane naravnost v srce.\u00ab \u00bb\/…\/ toda bolj ko gledate Bole\u010dino in slavo<\/strong>, Almod\u00f3varjevo avtobiografsko, stilizirano, nelinearno, metafilmsko, retrospektivno, centripetalno, utopi\u010dno recikla\u017eo svojih greatest hits, bolj imate ob\u010dutek, da Almod\u00f3var niti ni hotel posneti reimaginacije Fellinijeve klasike Osem in pol<\/strong>, ampak da je hotel v svoj telenovelisti\u010dni idiom – in svoje osnovne barve \u2013 prevesti Andreja Tarkovskega, njegovo avtobiografsko, stilizirano, nelinearno, metafilmsko, retrospektivno, centripetalno, distopi\u010dno Zrcalo<\/strong>, v katerem se hudo bolni mo\u0161ki spominja matere, otro\u0161tva ob reki, \u201cjamskega\u201d \u017eivljenja v diktaturi in prve \u017eelje in v katerem junakovo mater in junakovo nevesto \u2013 tako kot v Bole\u010dini in slavi<\/strong> – igra ista igralka.\u00ab ZA \u00bb’Dober igralec ni tisti, ki jo\u010de, ampak tisti, ki zna zadr\u017eati solze,’ re\u010de Salvador igralcu Albertu Crespu, ki se navdu\u0161eno loti gledali\u0161ke priredbe njegovega novega besedila. Ta nasvet je re\u017eiser br\u017ekone serviral tudi Antoniu Banderasu \/…\/, obenem pa v tem stavku ti\u010di temeljni kredo filma: Bole\u010dina in slava<\/strong> ni solzava ali kako druga\u010de prenapihnjena, ampak trezna, zrela rekapitulacija \u017eivljenja, ki se zaveda, da je bilo v mnogo\u010dem privilegirano, a tudi marsikje prikraj\u0161ano in da so, kot je pri ustvarjalcih pogosto, prav prikraj\u0161anosti motor njegove ustvarjalnosti. Bole\u010dina in slava je mehak film, ki zna najti poeti\u010dnost v najbolj banalnih trenutkih \u017eivljenja in vseskozi mojstrsko zadr\u017euje solze.\u00ab \u00a0<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Film Pedra Almod\u00f3varja je duhovita, \u010dutna in ganljiva avtobiografska oda filmski ustvarjalnosti, ki je Antoniu Banderasu prinesla nagrado za najbolj\u0161ega igralca v Cannesu in nominacijo za oskarja, film pa je prejel tudi nominacijo za oskarja za najbolj\u0161i mednarodni celove\u010derec.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":128298,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/128284"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/128298"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=128284"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
Pedro Almod\u00f3var opi\u0161e film kot naklju\u010dno tretje dejanje spontane trilogije, ki je nastajala dvaintrideset let, poleg Bole\u010dine in slave <\/strong>pa jo sestavljata \u0161e Zakon \u017eelje <\/strong>in Slaba vzgoja<\/strong>. V vseh treh filmih je protagonist mo\u0161ki lik filmskega re\u017eiserja, po\u017eelenje in filmska fikcija pa predstavljata osrednja stebra zgodbe. Toda v vsakem se fikcija in resni\u010dnost prepletata na druga\u010den na\u010din. \u00bbFikcija in \u017eivljenje sta dve plati medalje,\u00ab pravi Almod\u00f3var, \u00bbin \u017eivljenje vselej vsebuje bole\u010dino in \u017eeljo.\u00ab<\/p>\n
\u00bb\u010ce pi\u0161ete o filmskem re\u017eiserju (in ste po poklicu re\u017eiser), ni mogo\u010de, da bi odmislili svoje \u017eivljenje in se ne bi nana\u0161ali na svoje izku\u0161nje. To je bilo tudi najbolj prakti\u010dno. Moja hi\u0161a je hi\u0161a, v kateri \u017eivi lik Antonia Banderasa. Pohi\u0161tvo v kuhinji in drugod je moje ali pa so ga po vzoru mojega reproducirali, in enako je s slikami, ki visijo na stenah. Antoniov videz, zlasti pri\u010desko, smo sku\u0161ali narediti podobno moji. Njegovi \u010devlji in ve\u010dina obla\u010dil je mojih. \/\u2026\/ [Direktor fotografije] Jos\u00e9 Luis Alcaine je celo ve\u010dkrat obiskal mojo hi\u0161o, da bi videl, kak\u0161na je svetloba v razli\u010dnih fazah dneva in bi jo lahko kasneje reproduciral v studiu. Spomnim se, da sem med vajo rekel Antoniu: \u010ce bi ti v kak\u0161nem prizoru pomagalo, da bi me posnemal, lahko to brez zadr\u017ekov stori\u0161. Odvrnil je, da ne bo potrebno, in imel je prav. Njegov lik nisem jaz, toda \u017eivi v meni. \/\u2026\/ Os, okoli katere se vsa zgodba vrti, je Antonio Banderas v svoji upodobitvi trpe\u010dega, osamljenega Salvadorja Malla. Mislim, da gre za njegovo najbolj\u0161o predstavo vse od filma Zve\u017ei me!<\/strong>. Bole\u010dina in slava <\/strong>predstavlja preporod in za\u010detek novega obdobja za Antonia kot igralca. Upam, da me ne bo kdo napa\u010dno razumel. \u0160e vedno je eden tistih igralcev, ki najbolj blestijo, ko poslu\u0161ajo ali opazujejo svojega soigralca v kadru, a tokrat ta plamen v njegovih o\u010deh izvira iz ne\u010desa globljega. Vsi, ki smo bili dan za dnem pri\u010da njegovi igri, smo bili ganjeni. Izbral je, in pri tem sem ga podpiral, nasprotno dr\u017eo od tiste, ki je zaznamovala njegove najpomembnej\u0161e vloge, saj je duh lika nasproten bravuri tistih, ki jih je igral doslej. Z globino, subtilnostjo in zelo razgibano paleto najdrobnej\u0161ih gest mu je uspelo upodobiti zelo zahteven lik, ki je terjal veliko tveganja.\u00ab
– Pedro Almod\u00f3var<\/p>\n
Pedro Almod\u00f3var (1949, Calzada de Calatrava), re\u017eiser in scenarist, se je v \u0161tiridesetletni karieri uveljavil kot veliki auteur<\/em> in hkrati kontroverzni enfant terrible <\/em>sodobne \u0161panske kinematografije, mojster barvitih, \u010dutnih melodram in \u0161e zlasti upodabljanja mo\u010dnih, slikovitih \u017eenskih likov. Kot mladeni\u010d se je preselil v Madrid, da bi tam obiskoval dr\u017eavno filmsko akademijo, a je morala ta pod Francovo diktaturo ravno zapreti svoja vrata. Tako si je kupil superosmi\u010dko in za\u010del snemati kratke filme na lastno pest. V celove\u010dernem prvencu Pepi, Luci, Bom in druga dekleta na kupu<\/strong> (Pepi, Luci, Bom y otras chicas del mont\u00f3n, 1980) se je v \u017eanru seksualne satire lotil madridske punk scene v prvih letih po Francovi smrti. Matador <\/strong>(1986) in Zakon \u017eelje <\/strong>(La ley del deseo, 1987), ki ju zaznamuje prvo sodelovanje z igralcem Antoniom Banderasom, predstavljata \u017ee bolj poglobljeno raziskovanje prese\u010di\u0161\u010d nasilja in spolnega po\u017eelenja. Mednarodni preboj in nominacijo za tujejezi\u010dnega oskarja mu je prinesla vrtoglava farsa \u017denske na robu \u017eiv\u010dnega zloma <\/strong>(Mujeres al borde de un ataque de nervios, 1988), na doma\u010dih tleh pa je bil \u017ee z naslednjim filmom Zve\u017ei me<\/strong>! (\u00a1\u00c1tame!, 1990), v katerem se \u017eenska (re\u017eiserjeva muza Victoria Abril) zaljubi v svojega ugrabitelja, dele\u017een ogor\u010denja in o\u010ditkov mizoginije. Podobna usoda je doletela tudi dru\u017einski melodrami Visoke pete<\/strong> (Tacones lejanos, 1991) in Kika <\/strong>(1993). V Mesenem po\u017eelenju <\/strong>(Carne tr\u00e9mula, 1997), posnetem po romanu Ruth Rendell, je za re\u017eiserja prvi\u010d nastopila Pen\u00e9lope Cruz. Sledil je niz mednarodnih uspe\u0161nic, ki je dokon\u010dno potrdil Almod\u00f3varjev sloves in status enega klju\u010dnih ustvarjalcev sodobnega avtorskega filma, tako doma kot po svetu: Vse o moji materi <\/strong>(Todo sobre mi madre, 1999) mu je prinesel oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film in nagrado za najbolj\u0161o re\u017eijo v Cannesu, kriti\u0161ki uspeh in oskarja za najbolj\u0161i izvirni scenarij je po\u017eel tudi film Govori z njo<\/strong> (Hable con ella, 2002), z dru\u017einsko dramo Vrni se<\/strong> (Volver, 2006) je prejel nagrado za najbolj\u0161i scenarij v Cannesu, kjer je bil z lovoriko za najbolj\u0161o igralko oven\u010dan celoten \u017eenski ansambel filma. Po kriti\u0161ko oven\u010dani vaji v filmu noir Zlomljeni objemi <\/strong>(Los abrazos rotos, 2009) je Almod\u00f3var zaoral spet novo ledino z edinstveno in drzno me\u0161anico melodrame, filma noir in psiholo\u0161ke srhljivke Ko\u017ea, v kateri \u017eivim<\/strong> (La piel que habito, 2011). Na doma\u010dih platnih smo si lahko nazadnje ogledali po kratkih zgodbah Alice Munro posneto melodramo Julieta <\/strong>(2016). Re\u017eiserjev dvajseti celove\u010derec, Bole\u010dina in slava<\/strong>, je navdu\u0161il kritike in ob\u010dinstvo v Cannesu, Antoniu Banderasu pa prinesel nagrado za najbolj\u0161ega igralca.<\/p>\n
\u00bbAlmod\u00f3var je kot vselej ustvaril film o u\u017eitku, ki je sam po sebi u\u017eitek: duhovit, inteligenten in \u010duten. To je film o ljubezni, spominu, umetnosti, materah, ljubimcih, predvsem pa je film o filmu, kar bi se v rokah slab\u0161ega re\u017eiserja lahko zdelo kot nadle\u017ena samov\u0161e\u010dnost. Toda Almod\u00f3var je mojster samoreferen\u010dnosti in intertekstualnosti: filma v filmu, zgodbe v zgodbi, sanj znotraj sanj. Almod\u00f3varja poganja nekak\u0161en ustvarjalni motor z notranjim izgorevanjem, in ta film te\u010de tako gladko in tako omamno, da bi ga lahko gledal \u0161e pet ur. Antonio Banderas se je spopadel z vlogo, za katero je bil rojen \/\u2026\/.\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n
– Eric Kohn, IndieWire<\/em><\/p>\n
– Peter Debruge, Variety<\/em>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<\/p>\n
– Justin Chang, Los Angeles Times<\/em><\/p>\n
– Manu Y\u00e1\u00f1ez-Murillo, Film Comment<\/em><\/p>\n
– Josep Lambies, Time Out London<\/em><\/p>\n
– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n
– \u0160pela Barli\u010d, Dnevnik<\/em><\/p>\n