{"id":128188,"date":"2020-01-03T13:02:55","date_gmt":"2020-01-03T12:02:55","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/beli-vran\/"},"modified":"2020-01-03T13:44:59","modified_gmt":"2020-01-03T12:44:59","slug":"beli-vran","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/beli-vran\/","title":{"rendered":"Beli vran"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>V \u010drno baretko in ozko krojeno obleko odeti mladeni\u010d z letalom potuje iz Leningrada v Pariz. Pi\u0161e se leto 1961 in dvaindvajsetletni Rudolf Nurejev kot \u010dlan baletne skupine gledali\u0161\u010da Kirov prvi\u010d prestopa meje Sovjetske zveze. Svetovljanski Pariz ga s svojo prefinjenostjo, umetni\u0161kim vrenjem in nebrzdanim no\u010dnim \u017eivljenjem popolnoma prevzame. Mesto zajema z veliko \u017elico, a ves \u010das pod budnim o\u010desom KGB-ja \u2013 zlasti potem, ko se ve\u010dni upornik kljub prepovedi dru\u017eenja z Zahodnjaki sumljivo zbli\u017ea z vplivno Pari\u017eanko Claro Saint. A kmalu bo moral sprejeti odlo\u010ditev, ki bo njegovo \u017eivljenje in svet baleta zaznamovala za vselej.<\/p>\n<p>Biografska drama o klju\u010dnem trenutku v \u017eivljenju mladega Rudolfa Nurejeva, ki jo britanski igralec Ralph Fiennes zre\u017eira kot preplet globokega poklona velikemu baletniku in napetega trilerja iz obdobja hladne vojne.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbPritegnila me je relativno preprosta, a zelo dramati\u010dna zgodba o mladem fantu iz zelo revnega predela osrednje Rusije, ki v sebi odkrije gore\u010do \u017eeljo, da se uresni\u010di kot baletni plesalec. Film govori o umetni\u0161kem duhu, ki i\u0161\u010de svojo re\u0161ilno vrv. Nurejeva \u017eene potreba, da bi bil najbolj\u0161i v eni najbolj zahtevnih umetnosti, vse skupaj pa zaostri konflikt med ideologijama sovjetskega in zahodnega sveta. \/&#8230;\/ V najbolj preprosti obliki je to zame zgodba o umetni\u0161ki samouresni\u010ditvi. O pogumu, da kot umetnik postane\u0161 tisto, kar mora\u0161 postati. \/&#8230;\/ Kar pri Nurejevu obo\u017eujem, je neka prvinska divjost, ki se nikomur ne podreja. Nekako po\u0161astna in odbijajo\u010da je in nikakor ne bi bil rad tisti, na katerega je ta divjost usmerjena. A v smislu dramati\u010dnosti se Nurejev zdi kot junak iz gr\u0161kega mita, kot \u010dlovek, hkrati blagoslovljen in preklet z darom plesa in po\u0161astno nravjo. Njegova mo\u010d je onstran \u010dlove\u0161kega, in to me zelo gane.\u00ab<br \/>&#8211; Ralph Fiennes<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Ralph Nathaniel Twisleton-Wykeham-Fiennes se je rodil leta 1962 v angle\u0161kem mestecu Ipswich. Na odrske deske je stopil takoj po koncu \u0161tudija na londonski Kraljevi akademiji dramskih umetnosti in se \u017ee leta 1988 pridru\u017eil presti\u017enemu gledali\u0161\u010du Royal Shakespeare Company. Prvo filmsko vlogo je zasedel kot Heathcliff v filmu <strong>Viharni vrh<\/strong> (Wuthering Heights, 1992), kjer ga je opazil Steven Spielberg in ga nemudoma anga\u017eiral kot zlove\u0161\u010dega nacisti\u010dnega oficirja Amona Goetha v oskarjevcu <strong>Schindlerjev seznam<\/strong> (Schindler\u2019s List, 1993). Vloga mu je prinesla nagrado BAFTA, nagradi newyor\u0161kih in londonskih filmskih kritikov ter nominaciji za oskarja in zlati globus. Nepretrgani niz sijajnih in raznolikih filmskih predstav sicer priznanega odrskega interpreta Shakespearjeve dramatike poslej vklju\u010duje filme: <strong>Kviz<\/strong> (Quiz Show, 1994) Roberta Redforda, <strong>Zadnji dnevi<\/strong> (Strange Days, 1995) Kathryn Bigelow, <strong>Angle\u0161ki pacient<\/strong> (The English Patient, 1996) Anthonyja Minghella \u2013 druga nominacija za oskarja in BAFTO, <strong>Ma\u0161\u010devalci<\/strong> (The Avengers, 1998), <strong>Konec afere<\/strong> (The End of the Affair, 1999) Neila Jordana, <strong>Rde\u010di zmaj<\/strong> (Red Dragon, 2002), <strong>Zvesti vrtnar<\/strong> (The Constant Gardener, 2005) Fernanda Meirellesa \u2013 najbolj\u0161i britanski igralec po mnenju londonske kritike, <strong>Vojvodinja<\/strong> (The Duchess, 2008) \u2013 zlati globus za najbolj\u0161o stransko vlogo, <strong>Morilca na kolektivca<\/strong> (In Bruges, 2008), <strong>Bralec<\/strong> (The Reader, 2008) Stephena Daldryja, <strong>Spopad<\/strong> <strong>titanov<\/strong> (Clash of the Titans, 2010), upodobil pa je tudi srhljivega lorda Voldemorta v seriji filmov o Harryju Potterju. Leta 2010 se mu je izpolnila dolgoletna \u017eelja, da bi odigral in hkrati re\u017eiral filmsko adaptacijo Shakespearjeve tragedije <strong>Koriolan<\/strong> (Coriolanus), premierno prikazane v tekmovalnem programu Berlinala 2011. Film mu je prinesel nominacijo za nagrado BAFTA za izjemen re\u017eijski prvenec. Potem ko je leta 2011 prejel nagrado britanskega neodvisnega filma (BIFA) za izjemne dose\u017eke, smo lahko Ralpha Fiennesa leta 2012 gledali \u0161e v bondijadi <strong>Skyfall<\/strong>, ekranizaciji Dickensovih <strong>Velikih pri\u010dakovanj<\/strong> (Great Expectations), nadaljevanju akcijske pustolov\u0161\u010dine <strong>Bes Titanov<\/strong> (Wrath of the Titans), nedavno pa v enem igral\u010devih nedvomnih vrhuncev \u2013 v vlogi vsestransko nadarjenega receptorja Monsieura Gustava v filmu <strong>Grand Budapest hotel<\/strong> de\u017eurnega pravlji\u010darja Wesa Andersona.<strong> <\/strong>Leta 2013 je re\u017eiral kostumsko dramo o skrivni ljubezni Charlesa Dickensa in mlade igralke Nelly Ternan <strong>Nevidna \u017eenska <\/strong>(The Invisible Woman),<strong> Beli vran <\/strong>pa je \u017ee tretji film, pod katerega se podpisuje kot re\u017eiser.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbRalph Fiennes \u2013 re\u017eiser poka\u017ee enako pozornost do pomenljivih detajlov in bogate karakterizacije kot Ralph Fiennes \u2013 igralec. In to nekaj pove. V <strong>Belem vranu<\/strong> njegov talent za\u017eari v vsem svojem sijaju.\/\u2026\/ <strong>Beli vran<\/strong> ni biografija. To je impresionisti\u010dni vpogled v tisto, kar Nurejeva, ki je bil \u017ee v mladih letih nekak\u0161na diva, motivira, da ne pristane na nobeno mejo ali omejitev umetni\u0161ke svobode. \/&#8230;\/ Re\u017eiserja Fiennesa zanima, kaj ga \u017eene naprej, ko se vse sile neizprosno zarotijo proti njemu. \u017deli, da spoznamo Nurejeva kot \u010dloveka.\u00ab<br \/>&#8211; Peter Travers, <em>Rolling Stone<\/em><\/p>\n<p>\u00bbEna od navdu\u0161ujo\u010dih plati filma \/&#8230;\/ je preplet pripovednih slogov. Nekateri prizori se odvijajo kot v trilerju hladne vojne. Drugi nam izri\u0161ejo portret umetnika v njegovih formativnih letih, medtem ko so flashbacki v Nurejevo otro\u0161tvo zasnovani v slogu Andreja Tarkovskega v njegovi najbolj evokativni in poeti\u010dni obliki.\u00ab<br \/>&#8211; Geoffrey Macnab, <em>The Independent<\/em><\/p>\n<p>\u00bbTema in slog filma ne bi mogla biti bolj razli\u010dna, a iz tega spoja nasprotij nastane prevzemajo\u010da biografska drama, ki redko udari napa\u010dno noto. \/\u2026\/ Eden od paradoksov vestno upodobljenega baletnikovega letali\u0161kega prebega je, da je bil popolnoma impulziven in rezultat KGB-jevih taktik. &#8216;Nikoli ne bi zbral poguma za to, \u010de me ne bi izzvali,&#8217; je leta kasneje povedal prijatelju. Vendar so ga in prepri\u010dljivi <strong>Beli vran<\/strong> nam pojasni, kako in zakaj je do tega pri\u0161lo.\u00ab<br \/>&#8211; Kenneth Turan, <em>Los Angeles Times<\/em><\/p>\n<p> \u00bbPles je tu predstavljen kot transcendentalna izku\u0161nja uspeha, kot pu\u0161\u010danje preteklosti za sabo in izumljanje nove prihodnosti. Tako kot beg Billyja Elliota iz delavskega okolja njegovega otro\u0161tva tudi prebeg Rudolfa Nurejeva vklju\u010duje krizo zvestobe dru\u017eini in skupnosti. \/\u2026\/ David Hare inteligentno predstavi Nurejevo me\u0161anico poguma, o\u0161abnosti, \u010dustvene ranjenosti in trezne samopresoje; sovjetske oblasti mu zaman grozijo s posledicami, ki bodo doletele njegovo dru\u017eino, saj je to \u017ee davno pustil za sabo.\u00ab<br \/>&#8211; Peter Bradshaw, <em>The Guardian<\/em><\/p>\n<p>\u00bbKot plesni film \/&#8230;\/ <strong>Beli vran<\/strong> uspe v mnogih pogledih. Ljubitelji baleta si bodo oddahnili ob ugotovitvi, da se izogne prikazovanju podlih igric in poni\u017eevanj, kar je postalo tipi\u010dno za filme o tej sila prefinjeni in zahtevni umetnosti. Plesalcev ne slika kot psihoti\u010dnih div, baletnih ansamblov ne kot zverinjakov zahrbtnosti in promiskuitete in baleta ne kot oblike fizi\u010dnega in psihi\u010dnega mu\u010denja. \/&#8230;\/ Prizori vaj ustrezno prika\u017eejo nepopustljivost in iz\u010drpavajo\u010do discipliniranost, kakor tudi uglajenost baleta, ki je v svojem bistvu fizi\u010dni izraz idealnega \u010dlove\u0161kega vedenja.\u00ab<br \/>&#8211; Imogen Sara Smith, <em>Film Comment<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNikoli ne bo \u0161e enega Nurejeva, a Ivenko se neverjetno pribli\u017ea atletskosti in milini upornika, ki je revolucioniral balet s prila\u0161\u010danjem dramati\u010dnih gibov, prej povezanih le z \u017eenskimi plesalkami. \/&#8230;\/ Osupljivo je, da gre za Ivenkovo prvo filmsko vlogo, saj na videz brez truda in popolnoma naturalisti\u010dno posreduje baletnikov elan, zapeljivost, intelektualno radovednost, gospodovalnost, ranljivost in muhasti temperament.\u00ab<br \/>&#8211; Andrea Gronvall, <em>Chicago Reader<\/em>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<\/p>\n<p>\u00bb\/&#8230;\/ \u010dudovit, eleganten in \u010dudno skrivnosten film \/&#8230;\/, veli\u010dastna, plesa polna biografija \/&#8230;\/.\u00ab<br \/>&#8211; Peter Debruge, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bbScenarist David Hare velik del filma gradi kot napet triler: Nurejeva imajo ves \u010das na o\u010deh agenti KGB-ja, ob dolgi sekvenci na letali\u0161\u010du pa si boste brez dvoma grizli nohte. To je film, poln malih u\u017eitkov, kot so polaroidna mehkoba fotografije, Fiennesova pritajeno uglajena vloga Nurejevega mentorja Pu\u0161kina in pogled v baletne u\u010dilnice, kjer u\u010ditelji nakazujejo mehke sence korakov, ki o\u017eivijo v interpretaciji mladih plesalcev.\u00ab<br \/>&#8211; Moira Macdonald, <em>The Seattle Times<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Biografska drama o klju\u010dnem trenutku v \u017eivljenju mladega Rudolfa Nurejeva, ki jo britanski igralec Ralph Fiennes zre\u017eira kot preplet globokega poklona velikemu baletniku in napetega trilerja iz obdobja hladne vojne.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":128296,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/128188"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/128296"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=128188"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}