{"id":127422,"date":"2026-05-07T08:39:54","date_gmt":"2026-05-07T06:39:54","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/preporod\/"},"modified":"2026-05-07T08:48:24","modified_gmt":"2026-05-07T06:48:24","slug":"preporod","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/preporod\/","title":{"rendered":"Preporod"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong><\/p>\n

Pre\u010dastiti Toller je pastor v mali, skromno obiskani muzejski cerkvici. Nekega dne se k njemu zate\u010de po nasvet nose\u010da faranka Mary, zaskrbljena zaradi mo\u017ea, radikalnega okoljevarstvenika Michaela, ki vse bolj tone v obup. Toller sku\u0161a Michaelu pomagati, a ob mladeni\u010devem srdu tudi v njem vznikne seme upora \u2026<\/p>\n

Kalvinisti\u010dno neizprosno, vsega odve\u010dnega obtesano eksistencialno dramo z okoljevarstvenim nabojem, v kateri sku\u0161a razrvani duhovnik svojemu \u017eivljenju vrniti smisel, so mnogi razglasili za najbolj\u0161i film Paula Schraderja, znanega tudi kot scenarista Scorsesejevega Taksista<\/strong>.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbPri snovanju filma se mi je zdelo zanimivo, da je lik duhovnika Tollerja bolan \u2013 ima bolezen, ki jo je Kierkegaard poimenoval ‘bolezen za smrt’, to je obup. Tega se \u017eeli nekako znebiti, bodisi skozi cerkvene rituale bodisi z alkoholom bodisi s pisanjem dnevnika. Potem pa naleti na fanta, ki je prav tako \u017ertev obupa. \u017deli mu pomagati, a mu pri tem spodleti, naleze pa se njegovega ‘virusa’, kar se mi je zdelo sila zanimivo. Je bil Toller vseskozi okoljevarstvenik ali je le iskal izgovor, s katerim bi lahko opravi\u010dil lastno zalezovanje smrti? \/\u2026\/ Na voljo imamo upanje ali obup, \u017eivimo pa v svetu, v katerem je treba izbrati upanje, ker je obup presilovit. Kot pravi Toller v filmu, \u010dlove\u0161tvo ni sposobno videti onstran svojih trenutnih potreb, da bi obvarovalo lastno prihodnost, in na to se lahko odzovemo le z obupom. \/…\/ To je film o tu in zdaj, saj prvi\u010d pove\u017ee dve razli\u010dni stvari. Stoletja je svetn\u00edke in u\u010denjake sredi no\u010di mu\u010dil religiozni ob\u010dutek ‘bolezni za smrt’. Danes ga lahko pove\u017eemo z zelo sodobnim ob\u010dutkom obupa, ki je prej sociolo\u0161ke kot duhovne narave, saj ga ob\u010dutimo kot vrsta, in to po vsem svetu.\u00ab
– Paul Schrader<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Paul Schrader (rojen leta 1946 v Grand Rapidsu, Michigan, ZDA) je ve\u010dkrat nagrajeni scenarist in re\u017eiser. Je avtor in soavtor scenarijev \u0161tirih filmov Martina Scorseseja: Taksist<\/strong> (Taxi Driver, 1976), Pobesneli bik<\/strong> (Raging Bull, 1980), Zadnja Kristusova sku\u0161njava<\/strong> (The Last Temptation of Christ, 1988) ter Med \u017eivljenjem in smrtjo<\/strong> (Bringing Out the Dead, 1999). Poleg tega je zre\u017eiral osemnajst celove\u010dercev, med njimi kriminalno dramo Ameri\u0161ki \u017eigolo<\/strong> (American Gigolo, 1980), triler V naro\u010dju tujcev<\/strong> (The Comfort of Strangers, 1990), kultni Rahli spanec<\/strong> (Light Sleeper, 1992) in dramo Davek preteklosti<\/strong> (Affliction, 1997). Vseskozi se ukvarja tudi s filmsko teorijo in kritiko; trenutno pi\u0161e za revijo Film Comment<\/em>, maja 2018 pa je iz\u0161el ponatis njegove \u0161tudije Bressona, Ozuja in Dreyerja iz leta 1972 z naslovom Transcendental Style in Film<\/em>. Film Preporod<\/strong> je bil premierno prikazan v tekmovalnem programu festivala v Benetkah.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbSchrader se ukvarja s temeljno predpostavko, ki omogo\u010da verovanje: z ljubeznijo v vseh njenih oblikah, od mesene do svete. Poznavalci filmske umetnosti bodo v filmu na\u0161li in popisali vrsto referenc in vplivov, od Dnevnika pode\u017eelskega \u017eupnika<\/strong> Roberta Bressona do Zimske lu\u010di<\/strong> Ingmarja Bergmana. A za to, da bi vas ta eksistencialna drama pretresla do obisti, ne potrebujete diplome iz filmske umetnosti. V dobi otopelosti od hollywoodskih obrazcev je Preporod<\/strong> svojevrstno odre\u0161enje \u2013 film, ki zares \u0161teje.\u00ab
– Peter Travers, Rolling Stone<\/em><\/p>\n

\u00bbPreporod<\/strong> ni zgolj manifest ekolo\u0161ke katastrofe, ekscesnosti kapitalizma in \u010dlove\u0161ke po\u017ere\u0161nosti, temve\u010d tudi surovo poeti\u010den manifest \u010dlove\u0161ke osamljenosti in potrebe po bli\u017eini. Preseganje obupane svetnosti se ka\u017ee v smiselnosti vpra\u0161anja akcije \u2013 v premiku \u010dloveka, njegovega srca in ideje skozi eksistencialisti\u010dni premik smisla, ki jasne in ploskovite linije svetnosti za trenutek vr\u017ee iz okvirjev, da jih nato \u2013 s spominom na mo\u017enost transcendence \u2013 druga\u010dne, okrepljene z upanjem, postavi nazaj.\u00ab
– Anja Banko, Radio \u0160tudent<\/em><\/p>\n

\u00bbV Preporodu<\/strong> je nekaj zelo osebnega. Tako zelo, da se med ogledom filma po\u010dutimo, kot bi Schraderju, ki se je tudi sam skoraj zapisal duhovni\u0161kemu poklicu, v spovednici prislu\u0161kovali, kako se pogovarja z Bogom. \/…\/ Ustvaril je nekaj zares izjemnega: pogovor z neko vi\u0161jo silo, ki se odvija na filmskem platnu.\u00ab
– Hannah Woodhead, Little White Lies<\/em><\/p>\n

\u00bbZaradi nekaterih re\u017eiserjevih prijemov \u2013 po\u010dasnega brnenja in \u017eivce parajo\u010dih ti\u0161in zvo\u010dne kulise filma, globokih senc digitalne fotografije, gladkega, srhljivega gibanja kamere \u2013 se Preporod<\/strong> zdi kot grozljivka in na neki na\u010din tudi je. Le da groza ne izvira iz prisotnosti nadnaravnega, ampak iz odsotnosti metafizi\u010dnega.\u00ab
– A. O. Scott, The New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbPreporod<\/strong> pu\u0161\u010da svoja velika vhodna vrata odprta za vse, ki sprejmejo njegovo povabilo h kontemplativni filmski dr\u017ei. Ti gledalci bodo nenavadne skrivnosti in lepote filma na\u0161li vsepovsod: v njegovih zadr\u017eanih kompozicijah ter rabi ti\u0161ine in praznega prostora, v skoraj liturgi\u010dnem razpiranju pripovedi, v klimakti\u010dnem prizoru domi\u0161ljijskega poleta ter v zaklju\u010dnem prizoru, ki se zdi prikladno zasnovan tako, da bi gledalec med premislekom o tej pripovedi o veri in njenih posvetnih nasprotnikih ostal brez sape.\u00ab
– Godfrey Cheshire, www.RogerEbert.com<\/em><\/p>\n

\u00bb\/…\/ duhovnost ni vpisana le v temo, ampak tudi v jezik filma (s Schraderjevimi besedami tako v ‘kaj’ kot v ‘kako’). Film je posejan z meditativnimi prizori \u2013 na primer tistimi, kjer se Toller preprosto le ureja v svoji kopalnici \u2013, ob katerih se gledalec zave minevanja \u010dasa, trajanje pa dobi fenomenolo\u0161ki pomen.\u00ab
– Aliza Ma, Film Comment<\/em><\/p>\n

\u00bbRe\u017eiser in njegov glavni igralec skupaj doka\u017eeta, da ne potrebuje\u0161 superjunakov, vizualnih u\u010dinkov ali strelskih obra\u010dunov, da bi pritegnil zanimanje gledalca. Ta zgodba o duhovniku v srednjih letih, ki se obupano trudi osmisliti svoje \u017eivljenje, je v nasprotju z vsemi pri\u010dakovanji ravno tako dramati\u010dna in presenetljiva kot najbolj domi\u0161ljeno zasnovan triler.\u00ab
– Geoffrey Macnab, The Independent<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kalvinisti\u010dno neizprosno, vsega odve\u010dnega obtesano eksistencialno dramo z okoljevarstvenim nabojem, v kateri sku\u0161a razrvani duhovnik svojemu \u017eivljenju vrniti smisel, so mnogi razglasili za najbolj\u0161i film Paula Schraderja, znanega tudi kot scenarista Scorsesejevega Taksista.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":127433,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/127422"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/127433"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=127422"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}