{"id":1272,"date":"2020-01-03T13:02:59","date_gmt":"2020-01-03T12:02:59","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/isce-se-eric\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:41","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:41","slug":"isce-se-eric","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/isce-se-eric\/","title":{"rendered":"I\u0161\u010de se Eric"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Po\u0161tar in nogometni navdu\u0161enec Eric si polzi iz rok \u2026 Po spodletelem drugem zakonu in na pragu krize srednjih let mu preglavice povzro\u010data \u0161e podivjana pastorka. A na rob ga potisne skrivnost iz preteklosti. Kako naj se pribli\u017ea Lily, \u017eenski, ki jo je ljubil pred tridesetimi leti? Kljub dobronamernim, a povsem zgre\u0161enim naporom navija\u0161kih kolegov Eric tone vedno globlje. V najhuj\u0161i krizi mu pogum za soo\u010denje s preteklostjo lahko vlije le en joint in prav poseben nami\u0161ljeni prijatelj \u2013 legenda kluba Manchester United, francoski nogometni genij ter filozof med nogometa\u0161i, Eric Cantona. Kot pravita kitajski pregovor in en Francoz: \u00bbKdor si ne upa vre\u010di kocke, ne bo nikoli vrgel \u0161estice.\u00ab<\/p>\n<p>S komi\u010dno dramo <strong>I\u0161\u010de se Eric<\/strong>, grenko-sladko odo nogometnim junakom in krizi srednjih let, je Loach svoj \u017eelezni repertoar socialnega realizma zamenjal za magi\u010dnega, posnel svoj publiki najbolj priljuden film in si tako dovolil nekaj, \u010desar mu kritiki ne bodo zlahka odpustili \u2026<\/p>\n<p><strong>zanimivosti<\/strong><br \/>Z idejo za (dokumentarni) film o Ericu Cantoni in njegovem zvestem navija\u010du, ki je slu\u017eila kot navdih filmu <strong>I\u0161\u010de se Eric<\/strong>, je k re\u017eiserju Kenu Loachu in scenaristu Paulu Lavertyju pristopil prav Cantona.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbGre za film o prijateljstvu in o tem, kako se sprijazni\u0161 s samim seboj. Film, ki nasprotuje individualizmu: skupaj smo mo\u010dnej\u0161i kot vsak zase. Film o solidarnosti med prijatelji, ki jo utele\u0161a skupina nogometnih privr\u017eencev. \u010ceprav se sli\u0161i banalno, to \u0161e vedno ni duh na\u0161ega \u010dasa. Vsaj ne zadnjih 30 let, ko smo si ljudje tekmeci namesto tovari\u0161i. \/\u2026\/ Ko Eric vstopi v prostor, ga ne more\u0161 spregledati. To velja za zelo malo ljudi \u2013 in on je \u010dlovek z mo\u010dno karizmo in magnetizmom. Igralci govorijo o naravni mo\u010di komunikacije, o tem, kako z odra nagovoriti ob\u010dinstvo vse do zadnje vrste na videz brez truda. Eric je to po\u010del na nogometnem igri\u0161\u010du \u2013 komuniciral je s 70.000 ljudmi, kar je izjemna naravna sposobnost. V Manchestru \u017eanje spo\u0161tovanje in naklonjenost. Morali smo ga celo skrivati \u2013 prvi\u010d se mi je zgodilo, da so na snemanju oprezali paparazzi. \/\u2026\/<br \/>Skupaj sva \u0161la na tekmo na Old Trafford, in \u010deprav ni nih\u010de vedel, da je tam, so peli njegove pesmi \u2013 skandirali so njegovo ime, \u010deprav \u017ee desetletje ne igra ve\u010d tam. In ko so ugotovili, da je na stadionu, so ponoreli. Odrasli mo\u0161ki so jokali! \/\u2026\/<br \/>Nogomet je kot telovadnica za \u010dustva. Do\u017eivi\u0161 vse: upanje, veselje, \u017ealost, razo\u010daranje, napetost, jezo. Deliri\u010dno ekstazo, ko pade gol. In vse to se odvija v varnem okolju, kjer gre na koncu koncev samo za igro, resni\u010dno \u017eivljenje gre naprej. To je silovita terapevtska vaja.\u00ab<br \/>&#8211; Ken Loach, re\u017eiser<\/p>\n<p>\u00bbKo sem se sre\u010dal s francoskima koproducentoma [Pascalom Caucheteuxom in Vincentom Maravalom], smo vsi menili, da zgodba zahteva angle\u0161kega re\u017eiserja. V Angliji je odnos med nogometa\u0161i in navija\u010di nekaj posebnega. Re\u017eiser je moral biti tudi nogometni navdu\u0161enec in prvi na seznamu je bil Ken Loach. \/\u2026\/ Kenov pristop je zelo lahkoten. Ne v negativnem smislu, situacijo lahko vedno naredi zabavno in hkrati resni\u010dno. V tem filmu je veliko humorja, ob\u010dutljivosti, \u010dustev \u2026 in samoposmeha.\u00ab <br \/>&#8211; Eric Cantona, igralec<br \/>\u00a0<br \/><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Ken Loach (rojen leta 1936 v Nuneatonu) \u0161tudira pravo na Oxfordski univerzi, kjer se prvi\u010d sre\u010da z gledali\u0161kim delom. Filmsko pot nastopi leta 1963 kot asistent re\u017eije pri BBC. O avtorjevi ob\u010dutljivosti za pere\u010da socialna vpra\u0161anja\u00a0ter nagnjenosti k socialnemu realizmu\u00a0in naturalisti\u010dnemu stilu pri\u010da \u017ee prva iz serije televizijskih dram <em>The Wednesday Play<\/em> z naslovom <strong>Cathy Come Home <\/strong>(1966). Vpliv Loachevih del, ki so nastajala v okviru mre\u017ee BBC, je v umetni\u0161kem in dru\u017ebenem pogledu neizmeren. Sledita prvi filmski produkciji <strong>Poor Cow<\/strong> (1967) in <strong>Kes<\/strong> (1969). \u010ceprav je mednarodni javnosti znan v prvi vrsti kot re\u017eiser celove\u010dernih igranih filmov, pa se Loach \u0161e nadaljnji dve desetletji vra\u010da k televizijskemu delu. Odlo\u010dilen preboj prinese film <strong>Sodrga<\/strong> (<strong>Riff-Raff<\/strong>, 1990), naturalisti\u010dni portret sodobne Britanije, za katerega prejme nagrado Evropske filmske akademije za najbolj\u0161i film. \u017de leta 1995 prejme isto nagrado \u0161e avtorjeva <strong>De\u017eela in\u00a0svoboda<\/strong> (<strong>Land and Freedom<\/strong>) na temo \u0161panske dr\u017eavljanske vojne. Loachevi filmi so po\u017eeli \u0161tevilne lovorike najpresti\u017enej\u0161ih mednarodnih filmskih festivalov (Cannes, Benetke, Berlin) in doma\u010de nagrade BAFTA. Leta 2009 prejme nagrado Evropske filmske akademije za \u017eivljenjsko delo. V slovenskih kinematografih smo si nazadnje ogledali <strong>Veter, ki trese je\u010dmen<\/strong> (<strong>The Wind That Shakes The Barley<\/strong>), dobitnika zlate palme na festivalu v Cannesu 2006. V tekmovalni program zadnjega festivala v Cannesu se je uvrstil tudi Loachev najnovej\u0161i film <strong>Route Irish<\/strong> (2010). Avtorjeva dela so \u010dustveno neposredna, aktualna in anga\u017eirana. Kljub pretanjenemu \u010dutu za socialno\u00a0in politi\u010dno realnost pa je tisto, kar poganja kri po \u017eilah Loachevih filmov, neuklonljivi \u010dlove\u0161ki duh.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbPrivla\u010dna mo\u010d filma <strong>I\u0161\u010de se Eric <\/strong>ti\u010di v prepletu magi\u010dnega in vsakdanjega. To je predvsem film o mo\u0161kih \u2013 mo\u0161kih, ki razo\u010darajo sami sebe, tako kot Eric, in tistih, ki se izneverijo dru\u017ebi, tako kot malopridne\u017ei, ki zavajajo Ericova sinova \u2026 Ampak Loach in scenarist Paul Laverty sta nostalgika za izgubljene bitke in tu imata ponovno prilo\u017enost \u017ealovati za spreminjajo\u010dim se svetom delavstva. \/\u2026\/ <strong>I\u0161\u010de se Eric<\/strong> pa je prej razposajena sedmina kot pogreb. Nogomet je morda res postal korporativen, Ericu se bo ravnokar zme\u0161alo in najstniki brezciljno tavajo v temi, ampak tisto, kar prevlada, so humor, ljubezen, prijateljstvo in podpora tovari\u0161ev. Brez dvoma Loachev film \u2013 z dodatkom optimizma in humorja.\u00ab<br \/>&#8211; Dave Calhoun, <em>Time Out London<\/em><br \/>\u00a0<br \/>\u00bbArhivski posnetki nogometne tekme \u2013 Cantona na igri\u0161\u010du, bu\u010danje mno\u017eice \u2013 navdahnejo film s tistim vznesenim ob\u010dutkom upanja in poguma, ki ga lahko razvname le sijajna igra v odlo\u010dilnem trenutku. Za vse ostalo poskrbi Loach, \u0161ampion v svoji disciplini.\u00ab <br \/>&#8211; Betsy Sharkey, <em>Los Angeles Times<\/em><\/p>\n<p>\u00bbLoach se le malokdaj odre\u010de opevanju proletarskih junakov in solidarnosti. Veliko redkeje pa se spu\u0161\u010da v domi\u0161ljijske svetove komi\u010dnega nadrealizma. Kdo bi si mislil, da bo z me\u0161anico obeh ustvaril enega svojih najbolj zabavnih, vedrih in optimisti\u010dnih filmov. \/\u2026\/ Ne gre za lahkotno komedijo brez ovir \u2013 Loach na kaj takega ne bi pristal \u2013, ampak film je skorajda &#8216;prisr\u010den&#8217;. Uporaba Cantone \u2013 po vzoru Bogarta iz <strong>Zaigraj \u0161e enkrat, Sam<\/strong> Woodyja Allena \u2013 je simpati\u010den trik, medtem ko je Evetsova \u017eiv\u010dna energija naravnost sijajna. Tvegan strel in zadetek v polno.\u00ab <br \/>&#8211; Chris Roberts, <em>Uncut<\/em><\/p>\n<p>\u00bbLoachev pristop je tokrat malce lahkotnej\u0161i. <strong>Sladkih \u0161estnajst<\/strong> je bila zgodba o odra\u0161\u010danju, posneta skozi prizmo socialne tragedije, medtem ko je bil <strong>Veter, ki trese je\u010dmen<\/strong> epska drama o zgodovinski katastrofi. V primerjavi z njima je <strong>I\u0161\u010de se Eric<\/strong> mil, prisr\u010den in pogosto zelo sme\u0161en.\u00ab<br \/>&#8211; A.O. Scott, <em>The New York Times<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm <strong>I\u0161\u010de se Eric<\/strong> se polagoma razodene kot portret nekega sveta in na\u010dina \u017eivljenja. Potem ko ga boste videli, si najbr\u017e ne boste za\u017eeleli \u017eiveti v Manchestru, ampak do tamkaj\u0161njih prebivalcev boste ob\u010dutili naklonjenost in spo\u0161tovanje.\u00ab<br \/>&#8211; Mick LaSalle, <em>San Francisco Chronicle<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPresenetljiva, zabavna komedija re\u017eiserja Kena Loacha, s katero je, \u010de verjamete ali ne, zagotovo posnel svoje najbolj popularno in ob\u010dinstvu priljudno delo vse od filma <strong>Kes<\/strong> izpred 40 let.\u00ab <br \/>\u2013 Jason Solomons, <em>The Observer<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>I\u0161\u010de se\u00a0Eric<\/strong> sicer ni \u0161e ena Loacheva mojstrovina, je pa izjemno zabaven film in po vseh napovedih re\u017eiserjeva prva tr\u017ena uspe\u0161nica po filmu <strong>Kes<\/strong>. Le kdo mu ne bi privo\u0161\u010dil zaslu\u017eenega blagajni\u0161kega izkupi\u010dka ob tako simpati\u010dnem filmu?\u00ab<br \/>&#8211; Peter Bradshaw, <em>The Guardian<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm z manj drznosti, \u0161e vedno pa z dobro mero krepkega humorja, po kakr\u0161nem slovi Loach, samozavestno koraka po liniji med neodvisnim filmom in komercialno uspe\u0161nico.\u00ab<br \/>&#8211; James Mottram, <em>Total Film<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNajbolj blagodejen film leto\u0161njega leta \u2026\u00ab<br \/>&#8211; Baz Bamigboye, <em>Daily Mail<\/em><\/p>\n<p>\u00bbGanljiv in izjemno humoren \u2026 Zadetek v polno.\u00ab<br \/>&#8211; <em>Empire<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNavdu\u0161il bo mno\u017eice. Film s srcem in du\u0161o.\u00ab<br \/>&#8211; <em>Time Out<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNaturalisti\u010dna komedija <em>par excellence<\/em> \u2026\u00ab<br \/>&#8211; Ray Bennett, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p>\u00bbUstvaril (Loach) je delo, ki nas s svojo kompletno pripovedno strukturo osupne, hkrati pa z ne\u017eno, preprosto zgodbo o mo\u0161kem srednjih let, ki se mora soo\u010diti z napakami, ki jih je storil, gane.\u00ab<br \/>&#8211; Denis Vali\u010d, <em>Gremo v kino<\/em><em>, RA Slovenija<\/em><\/p>\n<p>\u00bbDrama je sicer precej povezana z nogometom, toda zaradi tega \u0161e ni namenjena zgolj nogometnim navdu\u0161encem, temve\u010d uporabi nogomet (namesto tega bi namre\u010d lahko tudi kaj drugega, recimo, skupinsko razvedrilnega) kot nekak\u0161no prispodobo za \u010dlovekovo zato\u010di\u0161\u010de v te\u017eavnem socialnem vsakdanu.\u00ab<br \/>&#8211; Uro\u0161 Smasek, <em>Ve\u010der<\/em><\/p>\n<p>\u00bbV I\u0161\u010de se Eric je njegovo (Loachevo) so\u010dutno opazovanje proizvedlo odli\u010dno komedijo. In \u010deprav je film komedija, ostaja zvesta Loachevi viziji sveta. Film odpira \u0161e en pogled v Loachev svet britanskega delavskega razreda in \u010deprav je poudarek na humorju, vsebuje vse osnovne<br \/>zna\u010dilnosti re\u017eiserjevih filmov. To je svet, ki, v bistvu, ni svoboden.\u00ab<br \/>&#8211; Andrej Gustin\u010di\u010d, <em>Dnevnikov objektiv<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>S komi\u010dno dramo I\u0161\u010de se Eric, grenko-sladko odo nogometnim junakom in krizi srednjih let, je Loach svoj \u017eelezni repertoar socialnega realizma zamenjal za magi\u010dnega, posnel svoj publiki najbolj priljuden film in si tako dovolil nekaj, \u010desar mu kritiki ne bodo zlahka odpustili \u2026<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1273,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1272"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1273"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1272"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}