{"id":1266,"date":"2020-01-03T13:02:58","date_gmt":"2020-01-03T12:02:58","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/duhovi-cite-soleila\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:40","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:40","slug":"duhovi-cite-soleila","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/duhovi-cite-soleila\/","title":{"rendered":"Duhovi Cit\u00e9 Soleila"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Samo dve uri letenja od razko\u0161nih pla\u017e Miamija le\u017ei Haiti, od leta 1804\u00a0prva samostojna dr\u017eava osvobojenih afri\u0161kih su\u017enjev, danes de\u017eela rev\u0161\u010dine, obupa in nasilja. Za ve\u010dino ljudi, ki nikoli niso obiskali Haitija, lahko tamkaj\u0161nje \u017eivljenjske razmere opi\u0161e ena sama beseda: pekel. V\u00a0tem peklu se dogaja film <strong>Duhovi Cit\u00e9 Soleila<\/strong>. Glavna junaka dokumentarca sta brata 2pac in Bily, kolovodji lokalne oboro\u017eene tolpe, ki se trudita z\u00a0izbiranjem pravilnih \u017eivljenjskih mo\u017enosti v\u00a0svetu, ki ne ponuja nobenih mo\u017enosti. Skozi serijo povsem nepri\u010dakovanih dogodkov spremljamo ljubezen in sovra\u0161tvo, ki dru\u017ei brata, njun te\u017eavni odnos s\u00a0francosko humanitarno delavko Lele ter njun \u0161e bolj dvomljiv odnos s\u00a0predsednikom Haitija, ki se za ohranitev oblasti zateka k\u00a0najemanju lokalnih tolp in nasilnemu odstranjevanju politi\u010dnih nasprotnikov. Jezik, ki ga govorita brata, je predvsem en: jezik nasilja in kr\u010devitih poskusov pre\u017eivetja.<\/p>\n<p><strong>Duhovi Cit\u00e9 Soleila<\/strong> je zgodba o\u00a0oboro\u017eenih mladeni\u010dih iz najrevnej\u0161ega in najve\u010djega barakarskega naselja severozahodne hemisfere. Je pri\u010devanje obupanih sanj v\u00a0getu, kjer je \u010dlovek \u010dloveku lahko samo volk. Je tudi intimna zgodba o\u00a0ljubezni in sovra\u0161tvu med dvema bratoma, zgodba o\u00a0Kajnu in Abelu. Ne nazadnje je tudi zgodba o\u00a0glasbi kot edini odre\u0161ilni bilki za pre\u017eivetje v\u00a0predmestju haitskega glavnega mesta Port-au-Prince, v\u00a0barakarskem naselju Cit\u00e9 Soleil, ki po svarilih Zdru\u017eenih narodov \u017ee vrsto let uradno velja za najnevarnej\u0161i kraj na planetu.<\/p>\n<p><strong>dejstva<\/strong><br \/>Cit\u00e9 Soleil, barakarska \u010detrt haitskega glavnega mesta Port-au-Prince, je do potresa januarja leta 2010\u00a0\u0161tela pribli\u017eno 300.000\u00a0prebivalcev, ki so \u017eivotarili v\u00a0strahotni rev\u0161\u010dini brez kakr\u0161nekoli infrastrukture: brez policijske prisotnosti, brez kanalizacije, brez trgovin, prete\u017eno brez elektrike. Naselje je obvladovalo pribli\u017eno trideset oboro\u017eenih tolp. Zlo\u010dinska dejanja\u00a0\u2013 umori, posilstva, ropanja, ugrabitve\u00a0\u2013 so se dogajala vsak dan. Zdru\u017eeni narodi so ve\u010dkrat, in vedno neuspe\u0161no, posku\u0161ali vdreti v\u00a0naselje in ukrotiti anarhijo. Oktobra leta 2006\u00a0je do zob oboro\u017een oddelek haitijske policije vdrl v\u00a0naselje in tam uspel ostati eno uro, kar je obveljalo za najve\u010dji policijski dose\u017eek v\u00a0poskusih razoro\u017eevanja \u010detrti. Potres januarja 2010\u00a0je najhuje prizadel prav to \u010detrt; natan\u010dno \u0161tevilo \u017ertev ostaja neznano. Ker je bila med potresom poru\u0161ena tudi najve\u010dja haitijska kaznilnica, so se v\u00a0doma\u010do \u010detrt nemudoma vrnili tudi pobegli kaznjenci, tako da je v\u00a0tednih po potresu stopnja kriminala v\u00a0\u010detrti \u0161e narasla.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbFilm <strong>Duhovi Cit\u00e9 Soleila<\/strong> ne bi nikdar uzrl lu\u010di dneva, \u010de ne bi \u0161tevilni, pre\u0161tevilni ljudje iz naselja Cit\u00e9 Soleil tvegali svojih \u017eivljenj, da bi varovali na\u0161a. To so ljudje, ki so na\u0161im prisotnostim in na\u0161im kameram radodarno odprli vrata v\u00a0svoje domove in v\u00a0svoja \u017eivljenja. Ljudje, ki so z\u00a0nami delili svoje najgloblje strahove in najbolj ble\u0161\u010de\u010de sanje. Zahvaljujem se vam, od tod do ve\u010dnosti.\u00ab<br \/>Asger Leth, re\u017eiser<\/p>\n<p>\u00bbKo sem si ogledal film <strong>Duhovi Cit\u00e9 Soleila<\/strong>, se nisem mogel otresti podobe 2paca ali kateregakoli od drugih mulcev, upodobljenih v\u00a0filmu, ki si obupano \u017eelijo pobegniti iz zme\u0161njave svojih trenutnih \u017eivljenj. Glasba je seveda pripomogla, da sem se nemudoma poistovetil s\u00a0temi fanti, saj je neko\u010d re\u0161ila tudi moje \u017eivljenje. Vendar je ta film mnogo ve\u010d od zgodbe o\u00a0mulcu, ki bi rad klepal rime. Vsakdo\u00a0\u2013 tako razbojnik iz najrevnej\u0161e de\u017eele v\u00a0zahodni hemisferi kot uspe\u0161en poslovne\u017e iz najbogatej\u0161e\u00a0\u2013 sanja svoje sanje, ob\u010duti bole\u010dino. <strong>Duhovi Cit\u00e9 Soleila<\/strong> je film o\u00a0sanjah, ki jih delimo vsi. Film, ki na brutalno odkritosr\u010den na\u010din razgali vse prvine\u00a0\u2013 ljubezen, upanje, bole\u010dino, obup\u00a0\u2013, ki iz nas delajo \u010dloveka.\u00ab<br \/>Wyclef Jean, avtor filmske\u00a0glasbe<\/p>\n<p>\u00bbPo\u010dutim se tako, da bi te najraj\u0161i ubil in ti ukradel to kamero.\u00ab<br \/>Eden izmed naklju\u010dnih mimoido\u010dih v\u00a0filmu<\/p>\n<p><strong>portret re\u017eiserja<\/strong><br \/><strong>Duhovi Cit\u00e9 Soleila<\/strong> je prvi celove\u010derni film mladega Asgerja Letha, sicer sina legendarnega danskega re\u017eiserja J\u00f8rgena Letha, ki je med letoma 1999\u00a0in 2005\u00a0slu\u017eboval kot danski konzul na Haitiju ter tako sina seznanil s\u00a0stra\u0161no problematiko rev\u0161\u010dine in nasilja, ki pestita zlasti glavno mesto te de\u017eele.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbNe samo eden najve\u010djih dokumentarcev vseh \u010dasov, morda celo eden najve\u010djih filmov vseh \u010dasov.\u00ab<br \/>George Hickenlooper, re\u017eiser<\/p>\n<p>\u00bb<strong>Duhovi Cit\u00e9 Soleila<\/strong> je neverjeten, izjemen, fantasti\u010den film. V\u00a0brutalnem okolju haitijske gangsterske kulture so filmarji prestopili meje mo\u017enega in sestavili neverjetno lepo zgodbo. Duhovi tega geta nas bodo nedvomno preganjali \u0161e dolgo.\u00ab<br \/>Harmony Korine, re\u017eiser<\/p>\n<p>\u00bbV\u00a0svetu filma \u0161e nikoli ni bilo ni\u010d podobnega kot film Asgerja Letha <strong>Duhovi Cit\u00e9 Soleila<\/strong>. Pravi \u010dude\u017e je, da ta film obstaja, \u0161e ve\u010dji pa, da je njegov re\u017eiser \u0161e vedno \u017eiv.\u00ab<br \/>Todd McCarthy, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u0160okanten primer filmskega ustvarjanja tipa cinema-verite.\u00ab<br \/>Anne Thompson, <em>Washington\u00a0Post<\/em><\/p>\n<p>\u00bbEden najbolj brutalnih, \u0161okantnih in vznemirljivih, a tudi domi\u0161ljenih in vizualno impresivnih filmov, kar smo jih v\u00a0zadnjih letih lahko videli\u00ab<br \/>Denis Vali\u010d,\u00a0<em>Delo<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>zgodbaSamo dve uri letenja od razko\u0161nih pla\u017e Miamija le\u017ei Haiti, od leta 1804\u00a0prva samostojna dr\u017eava osvobojenih afri\u0161kih su\u017enjev, danes de\u017eela rev\u0161\u010dine, obupa in nasilja. Za ve\u010dino ljudi, ki nikoli niso obiskali Haitija, lahko tamkaj\u0161nje \u017eivljenjske razmere opi\u0161e ena sama beseda: pekel. V\u00a0tem peklu se dogaja film Duhovi Cit\u00e9 Soleila. Glavna junaka dokumentarca sta brata 2pac<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1267,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1266"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1267"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1266"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}