{"id":1264,"date":"2020-01-03T13:02:54","date_gmt":"2020-01-03T12:02:54","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/greva\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:40","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:40","slug":"greva","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/greva\/","title":{"rendered":"Greva"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Burt in Verona, ustaljen, \u0161e vedno zaljubljen par\u010dek v\u00a0zgodnjih tridesetih letih, pri\u010dakujeta prvega otroka. Nose\u010dnost v\u00a0\u0161estem mesecu zmoti nepri\u010dakovana novica, da se Burtova star\u0161a, ki \u017eivita v\u00a0istem mestecu v\u00a0Koloradu, selita v\u00a0Evropo, zato se par\u010dek odlo\u010di preseliti nekam drugam, kjer bosta rojstvo otroka pri\u010dakala bli\u017eje prijateljem ali sorodnikom.<\/p>\n

Odpravita se na dolgo potovanje po Ameriki, na katerem vsa obiskana mesta in svoje bli\u017enje, ki tam \u017eivijo, brate, sestre, biv\u0161e so\u0161olce, slu\u017ebene kolege, ocenjujeta z\u00a0mislijo na to, ali \u017eelita svojega otroka vzgojiti v\u00a0tak\u0161nem okolju. Oziroma z\u00a0drugimi besedami: ali je to tisto, kar si, trenutno povsem izkoreninjena, predstavljata pod besedo dom. Na tej nenavadni odisejadi, prepolni nepri\u010dakovanih zapletov, razpletov, prepirov in ponovnih zbli\u017eanj, Burt in Verona vedno bolj ugotavljata, da ni dom ni\u010d oprijemljivega ali tak\u0161nega, kar bi lahko na\u0161la, temve\u010d nekaj, kar bosta morala ustvariti in opredeliti povsem sama, izhajajo\u010d zgolj iz\u00a0sebe.<\/p>\n

Zrela ljubezenska drama na temo vzajemnosti, zaupanja in prevzemanja odgovornosti, za\u010dinjena z\u00a0\u017elahtnimi elementi romanti\u010dno-satiri\u010dne komedije in posneta v\u00a0duhu najbolj\u0161e tradicije ameri\u0161kega filma\u00a0ceste.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Greva<\/strong> je prva ameri\u0161ka studijska produkcija, ki se je odvijala po novo predlagani zeleni iniciativi snemanja filmov, katere namen je zmanj\u0161evanje izpusta toplogrednih plinov v\u00a0ozra\u010dje. Na vseh lokacijah snemanja so zato izvajali strogo lo\u010devanje odpadkov, se prehranjevali iz kerami\u010dnih posod (in ne plasti\u010dnih, kot je navada pri dostavljanju hrane na snemanje) ter se preva\u017eali naokrog izklju\u010dno z\u00a0vozili na biodizelski\u00a0pogon.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbPo vseh filmih, ki sem jih posnel, sem za\u010dutil \u017eeljo, da bi se lotil projekta, kjer bi \u0161lo bolj za avtorsko delo scenarista kot pa za to, da bi materialu sku\u0161al vtisniti svoj avtorski pe\u010dat re\u017eiserja. Scenarij Dava Eggersa in Vendele Vide me je navdu\u0161il; z\u00a0lahkotnostjo duha je bil pre\u017eet celo takrat, ko je obravnaval resne teme. Med branjem sem se ve\u010dino \u010dasa smejal. Zgodba je na neki na\u010din podobna tisti, ki sem jo obdelal \u017ee v\u00a0svojem prej\u0161njem filmu Kro\u017ena cesta<\/strong>. Spet se sre\u010damo s\u00a0parom, ki ho\u010de pobegniti od rutine vsakdana in se znova najti, kar se v\u00a0tem filmu tudi zares zgodi. Bolj specifi\u010dno zgodba pripoveduje o\u00a0paru na robu novega \u017eivljenjskega obdobja, ki ga opredeljujejo pri\u010dakovanje novorojen\u010dka ter vsa upanja, strahovi in vznemirjenja, ki jih s\u00a0seboj prina\u0161a ta dogodek. Ker sem tudi sam star\u0161, sem se v\u00a0filmu takoj prepoznal.\u00ab
Sam Mendes, re\u017eiser<\/p>\n

portret re\u017eiserja<\/strong>
Sam Mendes (letnik 1965, rojen v\u00a0angle\u0161kem Readingu) za\u010dne svojo umetni\u0161ko kariero v\u00a0devetdesetih v\u00a0Londonu kot gledali\u0161ki re\u017eiser. Leta 1999\u00a0s\u00a0celove\u010dernim filmskim prvencem Lepota po ameri\u0161ko<\/strong> (American Beauty<\/strong>) kot meteor tre\u0161\u010di na filmsko sceno; med drugim prejme oskarja za najbolj\u0161o re\u017eijo, Lepota po ameri\u0161ko<\/strong>, kirur\u0161ko seciranje ameri\u0161kega mita predmestne idile, pa obvelja za enega kvintesen\u010dnih filmov devetdesetih; nekje ga hvalijo kot kult, drugje kot klasiko. Filmsko kariero, ki jo sicer \u0161e danes redno prekinja z\u00a0udejstvovanjem na odrskih deskah, Mendes nadaljuje z\u00a0mra\u010dnim gangsterskim spektaklom Pot v\u00a0pogubo<\/strong> (Road to Perdition<\/strong>, 2002), ki je nastal na osnovi istoimenskega stripa, ter protivojno dramo Marinec<\/strong> (Jarhead<\/strong>, 2005), posneto po spominih ameri\u0161kega marinca v\u00a0Iraku. S\u00a0Kro\u017eno cesto<\/strong> (Revolutionary Road<\/strong>, 2008), ustvarjeno po istoimenski literarni predlogi Richarda Yatesa (1961), se vrne v\u00a0bolj komorne vode; film marsikje obvelja za mojstrovino, ki desetletje po Titaniku<\/strong> (Titanic<\/strong>, 1997) Jamesa Camerona na istem platnu spet zdru\u017ei in razdru\u017ei Kate Winslet in Leonarda DiCapria.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbGreva<\/strong> navdu\u0161ujo\u010de uspe\u0161no lovi ravnote\u017eje med satiri\u010dno komedijo in srce parajo\u010do dramo.\u00ab
Claudia Puig, USA\u00a0Today<\/em><\/p>\n

\u00bbBurt in Verona sta lika, kakr\u0161ne v\u00a0filmih zelo redko sre\u010dujemo: v\u00a0zgodnjih tridesetih, izobra\u017eena, zdrava, samozaposlena, ne\u017ena, premi\u0161ljujo\u010da, obzirna, trmasta, niti malo nevroti\u010dna in resni\u010dno zaljubljena. Njuna najve\u010dja skrb je najti najbolj\u0161i prostor pod soncem, kjer bosta vzgajala svojega otroka, ki je trenutno \u0161e v\u00a0trebuhu. Na vsak tak\u0161en lik v\u00a0filmih, ki sem jih videl v\u00a0zadnjih dvanajstih mesecih, pride po dvajset, mogo\u010de trideset mno\u017ei\u010dnih morilcev. Greva<\/strong> je film, ki naj si ga ogledajo dobri ljudje. Dobri ljudje gredo gledat tudi najnovej\u0161ega Terminatorja<\/strong>, vendar zato niso ni\u010d bolj\u0161i.\u00ab
Roger Ebert, Chicago Sun-Times<\/em><\/p>\n

\u00bbNe dovolite, da vam kdorkoli izda preve\u010d in tako pokvari u\u017eitke ob ogledu te presunljive delikatese. Poglejte si film in se nato pogovarjajte. In zagotavljam vam, da se boste pogovarjali.\u00ab
Peter Travers, Rolling\u00a0Stone<\/em><\/p>\n

\u00bbBritanski re\u017eiser Sam Mendes slovi po tem, da svoje ameri\u0161ke like zaklepa v\u00a0vizualne in moralne sheme, ki omejujejo njihovo svobodo. V\u00a0filmu Greva<\/strong>, posnetem po spro\u0161\u010denem scenariju zakonskega para romanopiscev, Dava Eggersa in Vendele Vide, pa se zdi, da je Mendes krenil v\u00a0nasprotno smer. Zdaj sre\u010dno potuje po dr\u017eavi in namesto njenih arhetipov odkriva njene tipe. Struktura filma je odprta, skorajda razsuta, v\u00a0najbolj\u0161i maniri filmov ceste iz sedemdesetih.\u00ab
David Denby, The New\u00a0Yorker<\/em><\/p>\n

\u00bbIdealen priro\u010dnik za bodo\u010de star\u0161e \/\u2026\/ Greva<\/strong> je ne samo romanti\u010dno-satiri\u010dna \u0161tudija do\u017eivljanja mladih star\u0161ev, temve\u010d obvezen priro\u010dnik za vse, ki \u017eelijo postati nezagrenjeni, neparanoi\u010dni in ljube\u010di, skratka zdravo normalni star\u0161i v\u00a0dana\u0161njem svetu tiso\u010dih nevroz, frustracij in neuporabnih napotkov.\u00ab
Damijan Vinter, TV\u00a0Ve\u010der<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Film Sama Mendesa, re\u017eiserja filmov Lepota po ameri\u0161ko in Kro\u017ena cesta<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1265,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1264"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1265"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1264"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}