{"id":1254,"date":"2020-01-03T13:02:54","date_gmt":"2020-01-03T12:02:54","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/katalin-varga\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:39","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:39","slug":"katalin-varga","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/katalin-varga\/","title":{"rendered":"Katalin Varga"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Ko mo\u017e Katalin Varga odkrije, da ni Orb\u00e1nov o\u010de, \u017eeno pri pri\u010di vr\u017ee iz hi\u0161e. Pod pretvezo, da gresta obiskat bolno babico, se mati in sin odpravita proti Karpatom, kar za Katalin pomeni vrnitev tja, od koder je zbe\u017eala in kamor se ni \u017eelela nikoli ve\u010d vrniti.<\/p>\n<p>S\u00a0srebrnim medvedom za zvo\u010dno oblikovanje nagrajeni filmski prvenec je preplet cestnega filma in pripovedi o\u00a0ma\u0161\u010devanju ter so\u010dutna filmska \u0161tudija o\u00a0travmati\u010dnih posledicah posilstva.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbV\u00a0filmu <strong>Katalin Varga<\/strong> sem \u017eelel pripovedovati o\u00a0zelo tradicionalnih temah ma\u0161\u010devanja in odre\u0161itve. Ta motiv je v\u00a0dru\u017ebi zelo mo\u010dan in poln protislovij. Po zakonu je osebno ma\u0161\u010devanje zlo\u010din, politi\u010dno ma\u0161\u010devanje pa je dopustno. Poleg tega gre za enega redkih zlo\u010dinov, ki jih vsi lahko razumemo.\u00ab<br \/>Peter Strickland, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Peter Strickland se rodi v\u00a0angle\u0161kem mestu Reading leta 1973.\u00a0Pri devetnajstih za amaterski oder spi\u0161e priredbo in re\u017eira Kafkovo <em>Preobrazbo<\/em>. Nato se posveti filmu ter na super8\u2013 in 16-milimetrski trak posname ve\u010d kratkih filmov. Leta 1996\u00a0ustanovi glasbeno-kulinari\u010dno skupino The Sonic Catering Band in z\u00a0njo nastopa vsevprek po Evropi. <strong>Katalin Varga<\/strong> je njegov celove\u010derni filmski prvenec. Gre za povsem neodvisno produkcijo, ki se je po\u010dasi odvijala skozi \u0161tiri leta. Peter Strickland danes \u017eivi na Mad\u017earskem, kjer pou\u010duje angle\u0161\u010dino.<\/p>\n<p><strong>portret glavne igralke<\/strong><br \/>Hilda P\u00e9ter, filmska Katalin Varga, se leta 1978\u00a0rodi v\u00a0transilvanskem mestecu Sf\u00e2ntu-Gheorghe. \u0160tudira igro in velja za eno najbolj uglednih romunskih gledali\u0161kih igralk mlaj\u0161e generacije. Katalin Varga je njen prvi nastop v\u00a0filmu.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbRuralni feminizem kot upanje in vendetta. <strong>Ubila bom Billa<\/strong>, le da se ma\u0161\u010duje ruralna retro Romunka.\u00ab<br \/>Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bbStricklandova veli\u010dina je v\u00a0tem, da \/\u2026\/ ne pozabi, da je film noir presadil v\u00a0naravo, med hribe, gozdove in travnike\u00a0\u2013 pripovedovanje zgodbe, odisejade fatalisti\u010dne kmetice, ki do\u017eivi feministi\u010dno spreobrnitev, namre\u010d ne prepusti banki \u017eanrskih konvencij, ampak prav \u0161epetu in \u0161klepetu narave, ekspresionisti\u010dnemu, megli\u010dastemu, metafizi\u010dnemu pulziranju hribov in gozdov, ki o\u00a0osamljenosti \u017eenske v\u00a0patriarhalni dru\u017ebi vedo toliko kot <strong>Ubila bom Billa<\/strong>. ZA\u00ab<br \/>Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Katalin Varga<\/strong> je \u010duda\u0161ki, skrivnosten in bolj kot ne dvoumen film; njegova energija in suspenz sta namre\u010d posledica elegantnega zadr\u017eevanja informacij in zamegljevanja dejstev, kar je eden predpogojev za dober triler. Prvenec Petra Stricklanda ni kak\u0161na urbana kriminalka, temve\u010d pastoralni road movie z\u00a0elementi feministi\u010dnega filma ma\u0161\u010devanja. Kombinacija ni ravno pogosta, Bergman je podobno topiko\u00a0\u2013 in z\u00a0natan\u010dno skandinavsko ikonografijo 14.\u00a0stoletja\u00a0\u2013 obdelal v\u00a0<strong>Devi\u0161kem vrelcu<\/strong> (1960). \/\u2026\/ <strong>Katalin Varga<\/strong> \/\u2026\/ udarja z\u00a0mo\u010djo najtr\u0161ega \u017eanrskega filma; je prepri\u010dljiva, elegantno zvo\u010dno oblikovana in drzno realizirana transgresija, kakr\u0161nih v\u00a0evropskem filmu primanjkuje.\u00ab<br \/>Simon Popek,\u00a0<em>Delo<\/em><\/p>\n<p>\u00bbBrez\u010dasnost pokrajine, zajete v\u00a0Stricklandove \u0161iroke kadre, pospremljena s\u00a0trdostjo, celo neizprosnostjo pode\u017eelske dru\u017ebe, v\u00a0katero je vsajeno dogajanje, pridaja videnemu pravlji\u010dno ali, \u010de ho\u010demo, religiozno plat \/\u2026\/ V\u00a0tem vzdu\u0161ju po\u010dasi vzklije arhetipska pripoved o\u00a0ma\u0161\u010devanju \u017eenske nad zagre\u0161iteljema posilstva, med katerim je bil spo\u010det njen sin.\u00ab<br \/>Du\u0161an Rebolj, <em>Slovenske\u00a0novice<\/em><\/p>\n<p>\u00bbStrickland pripoveduje staro, \u017ee tiso\u010dkrat povedano zgodbo, se pa je trdno odlo\u010dil, da jo bo povedal tako kot \u0161e nih\u010de pred njim. Nasloni se na arhetipske situacije, jih razvije do te mere, da jih prepoznamo, nato pa nas potegne za nos.\u00ab<br \/>\u0160pela Barli\u010d,\u00a0<em>Ekran<\/em><\/p>\n<p>\u00bbZgodbo o\u00a0\u017eenski, ki z\u00a0vozom in sinom potuje po hriboviti Transilvaniji potem, ko jo je mo\u017e odslovil, ker je izvedel, da je njun otrok plod posilstva, se zdi po eni strani folkloristi\u010dna bajka, ki po vizualni pripovedni ekspresivnosti malce spominja na <strong>No\u010d lovca<\/strong> Charlesa Laughtona. Po drugi strani pa film lahko beremo tudi feministi\u010dno.\u00ab<br \/>Mateja Valentin\u010di\u010d, <em>TV Slovenija\u00a01<\/em><\/p>\n<p>\u00bbEvropsko odkritje leta na lanski podelitvi nagrad Evropske filmske akademije je kritike navdu\u0161ilo z\u00a0druga\u010dnim pogledom na znane probleme.\u00ab<br \/>Tina Bernik, <em>\u017durnal24<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Katalin Varga<\/strong> je nepozabna, zlove\u0161\u010de lepa ruralna tragedija z\u00a0motivom ma\u0161\u010devanja. Je sijajno posneta in subtilno zmontirana, z\u00a0neverjetno bogatim zvo\u010dnim oblikovanjem.\u00ab<br \/><em>The Guardian<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNajbolj\u0161i film, kar sem jih videl na leto\u0161njem festivalu v\u00a0Berlinu, ni imel nobenih zvezd. <strong>Katalin Varga<\/strong> se pona\u0161a z\u00a0briljantnim vzdu\u0161jem in pripoveduje zgodbo o\u00a0kmetici, ki jo mo\u017e vr\u017ee iz hi\u0161e, ko ugotovi, da njun otrok v\u00a0resnici ni njegov, temve\u010d posledica posilstva pred enajstimi leti. \/\u2026\/ Film vzbuja \u010dustva s\u00a0pomo\u010djo osupljivega sou\u010dinkovanja zvokov in podob, za name\u010dek \u0161e podlo\u017eenih s\u00a0tesnobno glasbo. Gre za re\u017eijski prvenec, ki je mirno primerljiv z\u00a0<strong>Lakoto<\/strong> Steva McQueena.\u00ab<br \/><em>The Observer<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Katalin Varga<\/strong> je film, ki je pri\u0161el skoraj dobesedno od nikoder ter nato presenetil in o\u010daral. Gledamo ga kot me\u0161anico Bergmanovega <strong>Devi\u0161kega vrelca<\/strong> in filmov, kakr\u0161ne snema Francoz Philippe Grandrieux. Pona\u0161a se s\u00a0surovo mo\u010djo in o\u00a0resnicah \u010dlove\u0161ke narave ne \u017eeli govoriti na lahkoten na\u010din.\u00ab<br \/><em>indieWIRE<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Katalin Varga<\/strong> Petra Stricklanda je pastoralna tragedija. V\u00a0vizualnem smislu spominja na slikarske, bukoli\u010dne prizore ruralne Mad\u017earske, kakr\u0161ne smo lahko videli v\u00a0filmih Mikl\u00f3sa Jancsa. Vse skupaj poudarjajo zvoki mad\u017earskih in romunskih ljudskih pesmi, ki pa se pojavljajo samo v\u00a0okru\u0161kih (slede\u010d vzoru Bressona), da gledalcev ne bi preve\u010d odvrnili od \u010dustvovanja naslovne junakinje, ki je sicer pritajeno, a vseeno silovito.\u00ab<br \/><em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p>\u00bbDelo malo znanega britanskega re\u017eiserja Petra Stricklanda, <strong>Katalin Varga<\/strong>, je posneto z\u00a0ob\u010dutkom za poeti\u010dno melanholijo in blagoslovljeno z\u00a0eteri\u010dno zvo\u010dno podobo pogosto povsem nezemeljskih \u0161umov.\u00ab<br \/><em>Sight &amp;\u00a0Sound<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>S\u00a0srebrnim medvedom za zvo\u010dno oblikovanje nagrajeni filmski prvenec je preplet cestnega filma in pripovedi o\u00a0ma\u0161\u010devanju ter so\u010dutna filmska \u0161tudija o\u00a0travmati\u010dnih posledicah posilstva.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1255,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1254"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1255"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1254"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}