{"id":1248,"date":"2020-01-03T13:02:53","date_gmt":"2020-01-03T12:02:53","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/uvoz-izvoz\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:38","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:38","slug":"uvoz-izvoz","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/uvoz-izvoz\/","title":{"rendered":"Uvoz &#8211; izvoz"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Dve zgodbi v\u00a0mrzli sivi zimi. Prva o\u00a0ukrajinski medicinski sestri Olgi, ki si od \u017eivljenja \u017eeli ve\u010d ter se odlo\u010di zapustiti svojo dru\u017eino in dr\u017eavo. Odpotuje v\u00a0Avstrijo, kjer se zaposli kot \u010distilka v\u00a0bolni\u0161nici za starostnike. Druga zgodba spremlja mladega Avstrijca Paula, brezposelnega in zadol\u017eenega varnostnika, ki ga o\u010dim vzame s\u00a0seboj v\u00a0Ukrajino name\u0161\u010dat igralne avtomate. Olga in Paul prihajata iz razli\u010dnih okolij, a se spopadata s\u00a0podobnimi te\u017eavami: prizadevata si verjeti vase in si osmisliti svoje \u017eivljenje. Narodnostne meje so v\u00a0filmu zabrisane, pomen imajo predvsem socialne in eksistencialne.<\/p>\n<p>Film se dogaja med vzhodom in zahodom nove Evrope (Ukrajino in Avstrijo) ter obravnava \u017eivljenje in umiranje, zmagovalce in pora\u017eence, mo\u010d in nemo\u010d; izmi\u0161ljeno in resni\u010dno pa obravnava kot \u010dlove\u0161ki konstrukt.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbS\u00a0svojimi filmi gledalcev no\u010dem zabavati, temve\u010d se jih \u017eelim dotakniti, jih morda celo razburiti. Moji filmi niso kriti\u010dni do posameznikov, temve\u010d do dru\u017ebe. \u017divljenje razumem kot nekaj dostojanstvenega. \u010ce je film poleg ugajanja zmo\u017een gledalca tudi razpreti, tako da bo v\u00a0filmu uzrl tudi svoje lastno \u017eivljenje, potem je opravil veliko. Gledalce \u017eelim pripraviti k\u00a0temu, da se soo\u010dijo s\u00a0seboj.\u00a0\/\u2026\/<\/p>\n<p>Nimam nikakr\u0161nega recepta, kako izbolj\u0161ati svet. Ne \u017eelim obsojati posameznikov, to ni namen mojega neizprosnega pogleda. Verjamem, da smo vsi povezani v\u00a0enem, v\u00a0svojem strahu pred smrtjo in v\u00a0\u017eelji po tem, da bi bili ljubljeni. \u010ceprav moji filmi vznemirjajo, provocirajo ali \u0161okirajo, so vsi zgolj produkt mojega humanisti\u010dnega pogleda na svet in \u017eivljenje.\u00a0\/\u2026\/<\/p>\n<p>Hotel sem igralko, ki \u0161e nikoli ni bila na Zahodu, ki bi sem resni\u010dno prvi\u010d pri\u0161la \u0161ele med snemanjem filma. Hotel sem, da so njeni ob\u010dutki in izku\u0161nje resni\u010dno pristni. Katjo smo na\u0161li v\u00a0mestu na jugu Ukrajine. Znala pa ni niti besedice nem\u0161\u010dine ali angle\u0161\u010dine. Odpeljali smo jo v\u00a0Kijev in ji na\u0161li u\u010ditelja nem\u0161\u010dine. Po dveh mesecih, \u0161tiri tedne pred za\u010detkom snemanja, je pri\u0161la v\u00a0Avstrijo. Poznala je lok zgodbe, podrobnega scenarija pa ni bilo. To ni bilo zmeraj lahko, saj je bila zelo sumni\u010dava. V\u00a0medijih je sli\u0161ala zgodbe o\u00a0tem, koliko deklet postane \u017ertev prostitucije, in je seveda domnevala, da projekta ne gre jemati resno. Premagati je bilo treba veliko strahu, zaradi \u010desar je bila produkcija \u0161e te\u017eavnej\u0161a.\u00ab<br \/>Ulrich Seidl, re\u017eiser in koscenarist<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Ulrich Seidl (letnik 1952) trenutno ob Michaelu Hanekeju velja za enega najpomembnej\u0161ih, mednarodno priznanih, formalno rigoroznih in vsebinsko radikalnih sodobnih avstrijskih re\u017eiserjev. Do tak\u0161nega ugleda, ki mu je nakopal prav toliko gore\u010dih privr\u017eencev kot tudi strastnih nasprotnikov, se je dokopal \u017ee s\u00a0svojimi dokumentarnimi filmi, ki jih snema vse od za\u010detka osemdesetih let in ki so mu v\u00a0mladosti med drugim prinesli nalepko dostojnega naslednika Wernerja Herzoga. Leta 2001\u00a0je posnel svoj prvi celove\u010derni igrani film <strong>Pasji dnevi<\/strong> (<strong>Hundstage<\/strong>) in zanj v\u00a0Benetkah prejel posebno nagrado \u017eirije. Ni\u010d manj kontroverzni <strong>Uvoz\u00a0\u2013 izvoz<\/strong> je njegov drugi celove\u010derni\u00a0film.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><\/p>\n<p>Zmagovalec lestvice desetih najbolj\u0161ih filmov leta 2009\u00a0po izboru Johna Watersa.<\/p>\n<p>\u00bbNajbolj turoben film leta je obenem tudi najbolj\u0161i film leta. Bedna \u017eivljenja ukrajinskih imigrantov na Dunaju iz tega mu\u010dnega, vendar briljantno zre\u017eiranega filma delajo kinematografski ekvivalent rezanja zapestnih \u017eil. Gre morda za nov \u017eanr? Pornografijo depresije? Hej, name deluje.\u00ab<br \/>John Waters, <em>Art\u00a0Forum<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ Seidlova kamera lahko deluje tudi kot kirur\u0161ki no\u017e, ki pa ne odstrani bolnega tkiva, ampak ga raje po\u010dasi in natan\u010dno secira, pritiska na bole\u010da mesta in vrta po ranah. \/\u2026\/ v\u00a0filmu <strong>Uvoz\u00a0\u2013 izvoz<\/strong> \/\u2026\/ secira tiste, ki verjamejo samo \u0161e v\u00a0telo. Vendar to niso tista ukrajinska dekleta, ki gola pred ra\u010dunalniki po\u010dnejo stvari, ki jih od njih zahtevajo glasovi nevidnih klientov\u00a0\u2013 to so prav ti glasovi, ki histeri\u010dno zahtevajo svoje u\u017eitke in vpijejo zdaj v\u00a0nem\u0161\u010dini zdaj v\u00a0angle\u0161\u010dini, \u010de jih \u017eenska telesa v\u00a0nobenem jeziku ne znajo ubogati. Slika je torej pornografska, toda zaradi teh glasov je obenem prav mu\u010dno groteskna. Pa tudi \u00bbpoliti\u010dna\u00ab, saj so ti ukazovalni glasovi, ki zahtevajo ustre\u017eljivost njihovim bolnim u\u017eitkom, vendarle eminentno evropski glasovi, medtem ko so telesa, ki jim stre\u017eejo, ukrajinska, toda \u00bbukrajinska\u00ab le kot sinonim za fizi\u010dne delavke.\u00ab<br \/>Zdenko Vrdlovec, <em>Dnevnik<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\/\u2026\/ avstrijski filmi, recimo tisti, ki jih je posnel Ulrich Seidl (<strong>Pasji dnevi<\/strong>, <strong>Uvoz\u00a0\u2013 izvoz<\/strong>), so nas zadnja leta dobro pripravili na sindrom Josefa Fritzla.\u00ab<br \/>Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bbAvstrijski re\u017eiser Ulrich Seidl, znan predvsem po anga\u017eiranih dokumentarcih in igranem celove\u010dernem prvencu <strong>Pasji dnevi<\/strong>, je tudi s\u00a0filmom <strong>Uvoz\u00a0\u2013 izvoz<\/strong> posegel po jedki kritiki sodobne avstrijske dru\u017ebe, pravzaprav kar celotne zahodne Evrope. Posnet je tako v\u00a0Ukrajini kot Avstriji in ve\u010dina prizori\u0161\u010d je realnih: pediatri\u010dna bolnica in agencija za internetne spolne usluge v\u00a0Ukrajini, bolnica za ostarele v\u00a0Avstriji. Vzhod in zahod sicer prina\u0161ate razli\u010dne vrednostne sisteme\u00a0\u2013 a sivina, s\u00a0katero Seidl snema sodobno postkomunisti\u010dno Ukrajino, ni ni\u010d manj siva od sivine duhovne kondicije sodobne avstrijske dru\u017ebe.\u00ab<br \/>\u017denja Leiler,\u00a0<em>Delo<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>zgodbaDve zgodbi v\u00a0mrzli sivi zimi. Prva o\u00a0ukrajinski medicinski sestri Olgi, ki si od \u017eivljenja \u017eeli ve\u010d ter se odlo\u010di zapustiti svojo dru\u017eino in dr\u017eavo. Odpotuje v\u00a0Avstrijo, kjer se zaposli kot \u010distilka v\u00a0bolni\u0161nici za starostnike. Druga zgodba spremlja mladega Avstrijca Paula, brezposelnega in zadol\u017eenega varnostnika, ki ga o\u010dim vzame s\u00a0seboj v\u00a0Ukrajino name\u0161\u010dat igralne avtomate. Olga in<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1249,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1248"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1249"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1248"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}