{"id":1246,"date":"2020-01-03T13:02:53","date_gmt":"2020-01-03T12:02:53","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/naelektrena-meglica\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:38","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:38","slug":"naelektrena-meglica","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/naelektrena-meglica\/","title":{"rendered":"Naelektrena meglica"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Nova Iberija, Louisiana. Detektiv Dave Robicheaux posku\u0161a izslediti serijskega morilca, ki mesari mlade \u017eenske. Ko se vra\u010da z\u00a0enega od prizori\u0161\u010d umorov, sre\u010da hollywoodskega zvezdnika Elroda T. Sykesa. Ta v\u00a0mestu trenutno snema film, ki ga financira lokalni mafijec Balboni, in detektivu pove, da je v\u00a0mo\u010dvirju naletel na povsem razpadlo truplo temnopoltega mo\u0161kega, vklenjenega v\u00a0verige. Ob odkritju trupla v\u00a0Robicheauxu vzniknejo bole\u010di spomini iz preteklosti, hkrati pa se mu za\u010dne dozdevati, da je tudi to truplo nekako povezano z\u00a0uboji \u017eensk. A\u00a0bolj ko se Robicheaux pribli\u017euje morilcu, bolj se ta pribli\u017euje Robicheauxovi dru\u017eini.<\/p>\n

Sodobni film noir, postavljen v\u00a0okolje pokatrinske Louisiane, ki korenine zla vle\u010de iz temnega mo\u010dvirja pod preprogo pometenih smeti ameri\u0161ke zgodovine.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Ameri\u0161ki pisec kriminalnih romanov James Lee Burke, avtor literarne predloge filma Naelektrena meglica<\/strong>, slovi predvsem po seriji romanov z\u00a0detektivom Davom Robicheauxom v\u00a0glavni vlogi. Doslej jih je iz\u0161lo osemnajst, prvi leta 1987.\u00a0Br\u017ekone pa je bilo za Burka prelomnej\u0161e leto poprej, ko je pri zalo\u017ebi Louisiana State University press kon\u010dno iz\u0161el njegov roman The Lost Get-Back Boogie<\/em>. Tega je avtor do leta 1986\u00a0ponujal najrazli\u010dnej\u0161im newyor\u0161kim zalo\u017enikom, od katerih je v\u00a0skoraj enajstih letih prejel kar 111\u00a0zavrnitev. Ko pa je bil roman vendarle natisnjen, je prejel \u0161e nominacijo za Pulitzerjevo nagrado.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbMo\u010dvirni re\u010dni rokav Louisiane sem \u017eelel posneti, kot ga vidi Dave Robicheaux, in ne z\u00a0vidika turista. Robicheaux pozna okro\u017eje, ljubi njegove lepote in razume njegovo nasilje. Ve, da pod koreninami \u0161tevilnih dreves le\u017eijo trupla. Ve tudi, kot je pogosto napisal Burke, da \u010de koplje\u0161 pod voja\u0161kim taborom v\u00a0Angoli, najde\u0161 trupla stotin \u010drncev, ki so jih ustrelili stra\u017earji. Robicheaux \u010duti\u00a0\u2013 in s\u00a0tem se James Lee Burke obsedeno ukvarja\u00a0\u2013, da preteklost ni minila, da je povezana s\u00a0sedanjostjo.\u00ab
Bertrand Tavernier, re\u017eiser<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
Bertrand Tavernier (letnik 1941) se za poklic filmskega re\u017eiserja odlo\u010di \u017ee pri rosnih najstni\u0161kih letih, ko dolge ure presedi v\u00a0temi pari\u0161ke kinoteke in se navdu\u0161uje zlasti nad avtorji, kot so Jean Renoir, Fritz Lang, Buster Keaton, John Ford, William Wellman in Jean Vigo. Prve prakti\u010dne izku\u0161nje pridobi kot asistent re\u017eije pri Jean-Pierru Melvillu. Leta 1974\u00a0zre\u017eira celove\u010derni prvenec Urar iz Saint-Paula<\/strong> (L\u2019Horloger de Saint-Paul<\/strong>) in se nemudoma najavi kot avtor, na katerega je treba biti pozoren: film v\u00a0Berlinu prejme srebrnega medveda, doma v\u00a0Franciji pa presti\u017eno nagrado Louis Delluc. Od takrat pa do danes Tavernier zre\u017eira blizu trideset celove\u010dernih filmov, ki jih vse po vrsti zaznamuje predvsem avtorjev humanizem, spogledovanje z\u00a0\u017eanri, ostro oko za portretiranje kar najbolj razli\u010dnih dru\u017ebenih miljejev in nevsiljiva socialna kritika.<\/p>\n

portret avtorja literarne predloge<\/strong>
James Lee Burke, avtor romana In the Electric Mist With Confederate Dead<\/em>, se rodi leta 1936\u00a0v\u00a0teksa\u0161kem mestu Houston. V\u00a0letih 1958\u00a0in 1960\u00a0na Univerzi v\u00a0Missouriju diplomira in magistrira iz angle\u0161kega jezika in knji\u017eevnosti, nato pa se preizkusi v\u00a0\u0161irokem spektru poklicev\u00a0\u2013 od uslu\u017ebenca naftne dru\u017ebe, zemljemerca, \u010dasopisnega poro\u010devalca do socialnega delavca in srednje\u0161olskega u\u010ditelja. Burke je dvakratni dobitnik tako imenovanega edgarja, nagrade Edgarja Allana Poeja za najbolj\u0161i kriminalni roman leta, ki jo podeljuje organizacija Mystery Writers of America, in sicer za romana Black Cherry Blues<\/em> (1990) in Cimarron Rose (1998). Po njegovih romanih In the Electric Mist With Confederate Dead<\/em>, Heaven’s\u00a0Prisoners<\/em> in Two For Texas<\/em> so nastali tudi filmi. Lik detektiva Robicheauxa je na platnu za\u017eivel \u017ee dvakrat, prvi\u010d ga je v\u00a0filmu Nebe\u0161ki ujetniki<\/strong> (Heaven’s\u00a0Prisoners<\/strong>) upodobil Alec Baldwin, v\u00a0Naelektreni meglici<\/strong> pa \u0161e Tommy Lee\u00a0Jones.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbTavernier, veteran evropskega avtorskega filma, je avtor \u0161tevilnih izjemnih del, s\u00a0katerimi se je uveljavil kot eden najbolj profiliranih francoskih auteurjev, a tudi kot re\u017eiser, ki je nadvse rad posegal po vzorcih ameri\u0161kega \u017eanrskega filma ter v\u00a0svojih delih obdeloval razli\u010dne fenomene ameri\u0161ke kulture. Tokrat se po petletni odsotnosti vra\u010da s\u00a0sugestivnim ju\u017enja\u0161kim noirom. \u010ceprav imamo opraviti s\u00a0klasi\u010dnim ameri\u0161kim \u017eanrom, ume\u0161\u010denim v\u00a0nezgre\u0161ljivo mo\u010dvirnato pokrajino juga Zdru\u017eenih dr\u017eav, v\u00a0njem pa nastopajo znani hollywoodski obrazi\u00a0\u2013 od Tommyja Leeja Jonesa prek Johna Saylesa do Johna Goodmana\u00a0\u2013, pa je \u017ee takoj, od prvega prizora, zaznati, da je tokrat za kamero stal evropski cineast.\u00a0\/\u2026\/<\/p>\n

Zdi se, da se je Tavernier bolj kot nizanju zapletov in njihovemu razpletanju, skratka akciji, posvetil kopanju v\u00a0mehko prst ameri\u0161ke zgodovine in kulture, kjer je nato naletel na \u0161tevilne duhove preteklosti in z\u00a0njim posku\u0161al odgovoriti na vpra\u0161anja, ki jih zastavlja sedanjost.\u00ab
Denis Vali\u010d,\u00a0Delo<\/em><\/p>\n

\u00bbIzvrstna je igralska zasedba na \u010delu z\u00a0Jonesom, kjer mu dru\u017ebo delajo v\u00a0stranskih vlogah tudi John Goodman, Peter Sarsgaard, Mary Steenburgen in Pruitt Taylor Vince. Iskanje morilca v\u00a0tem prav ni\u010d hollywoodskem filmu, kjer je ve\u010d kot jasno, da je bila re\u017eija v\u00a0evropskih rokah (Francoz Bertrand Tavernier), ponudi kriminalko z\u00a0noir podtonom, ki pa obenem prinese veliko filozofskih, a enostavnih razmi\u0161ljanj o\u00a0\u017eivljenju, \u010dlove\u0161kih odnosih, vplete pa tudi posledice divjanja orkana Katrina, ki je na tem podro\u010dju pusto\u0161il in pustil neizbrisljive posledice, ter zagrebe v\u00a0preteklost\u00a0\u2013 ameri\u0161ko dr\u017eavljansko vojno in zamol\u010dane plati ameri\u0161ke zgodovine.\u00ab
24ur.com<\/em><\/p>\n

\u00bbTokrat nam Tavernier postre\u017ee z\u00a0Naelektreno meglico<\/strong>, posneto po literarni predlogi Jamesa Lee Burka. Zavoljo nekaterih temeljnih potez slednja funkcionira kot novodobna razli\u010dica noirja. Tej oznaki pa br\u017ekone pritrjuje tudi sama umestitev filma v\u00a0\u0161ir\u0161i dru\u017ebeni kontekst. Tavernier namre\u010d film postavi na ameri\u0161ki jug, v\u00a0\u010das pokatrinskega divjanja, ki je vsled kolektivne negotovosti in strahu vsekakor plodovita platforma za noir. Noir je namre\u010d \u017eanr, ki se o\u010ditno vedno pojavi ob ve\u010djih krizah, kar je Katrina vsekakor bila\u00a0\u2013 zlasti v\u00a0smislu njene dru\u017ebeno-politi\u010dne funkcije. Naelektrena meglica<\/strong> je tako primer odkrivanja zagrebenih skrivnosti ameri\u0161ke kolektivne zavesti, ki jih je iz mo\u010dvirij naplavila Katrina.\u00ab
Nina Cvar, Radio \u0160tudent<\/em><\/p>\n

\u00bbGloboko spanje v\u00a0louisianskem mo\u010dvirju, kjer se detektiv (Tommy Lee Jones) opoteka med halucinantnimi sledmi vseh ameri\u0161kih slepih peg\u00a0\u2013 vojn, rasizma, hurikanov in Hollywooda.\u00ab
Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Sodobni film noir, postavljen v\u00a0okolje pokatrinske Louisiane, ki korenine zla vle\u010de iz temnega mo\u010dvirja pod preprogo pometenih smeti ameri\u0161ke zgodovine.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1247,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1246"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1247"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1246"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}