\u00a0<\/p>\n
zgodba<\/strong> \u010cisti vizualni \u010dude\u017e, poln prelepih, a tudi brutalnih podob, s\u00a0katerim se Claire Denis vra\u010da v\u00a0Afriko, da bi nam podala podobo kipe\u010dega, razdeljenega in \u010dustveno nabitega postkolonialnega\u00a0sveta.<\/p>\n iz prve roke<\/strong> portret avtorice<\/strong> kritike<\/strong> \u00bbRe\u017eiserka Claire Denis je z\u00a0Belko<\/strong> spet v\u00a0Afriki, toda ne ve\u010d tako kot v\u00a0\u010cokoladi<\/strong>, svojem prvencu, kjer je obujala spomine na svoje otro\u0161tvo (ta francoska cineastka je do svojega 14.\u00a0leta \u017eivela v\u00a0raznih zahodnoafri\u0161kih dr\u017eavah), marve\u010d bolj na na\u010din Vsiljivca<\/strong> (2004), se pravi na na\u010din elipti\u010dne, vrzelaste (zato tudi malo \u2018misteriozne\u2019) naracije s\u00a0pritajenim suspenzom ter v\u010dasih prav frapantnih podob, ki poka\u017eejo preve\u010d ali premalo in prav s\u00a0tem \u2018prese\u017ekom\u2019 ali \u2018mankom\u2019 okrepijo svoj u\u010dinek realnosti. Toda Belka<\/strong> je tudi (\u010de ne predvsem) Isabelle Huppert, ta igralski \u2018monster\u2019 s\u00a0pegastim obrazom in drobno postavo, na videz prav krhko bitje, toda z\u00a0ne\u010dlove\u0161ko energijo, s\u00a0katero filmski lik kot ekransko entiteto napolni z\u00a0voluminoznostjo in trdnostjo michelangelovske skulpture. Isabelle Huppert je zmeraj najbolj\u0161a, \u0161e zlasti pa v\u00a0vlogah \u017eilavih, kompleksnih in kompliciranih \u017eensk, kakr\u0161na je v\u00a0Belki<\/strong> Maria Vial, oskrbnica kavne planta\u017ee v\u00a0neidentificirani, toda frankofonski afri\u0161ki dr\u017eavi, v\u00a0kateri so izbruhnili neredi in je zavladal kaos. \/\u2026\/ Ta Belka<\/strong> Claire Denis je torej vse prej kot konvencionalen film o\u00a0politi\u010dnih in vojnih nemirih v\u00a0afri\u0161kih dr\u017eavah; seveda za vsemi temi nemiri ti\u010dijo belci, toda Vialova je prav belka, ki se ne \u2018skriva\u2019 in afri\u0161ke dr\u017eave no\u010de zapustiti niti v\u00a0najhuj\u0161ih trenutkih\u00a0\u2013 vse se ru\u0161i okoli nje, toda ona ostaja, tako reko\u010d kot edina svetla to\u010dka sredi kaosa.\u00ab \u00bbPredstavljajte si kritike Mojo Afriko<\/strong>, toda v\u00a0\u010dasu krvavih afri\u0161kih dr\u017eavljanskih vojn, pu\u010dev, revolucij, pokolov, terorja, otro\u0161kih vojakov, beguncev, socialnega kaosa, izgona belcev in glokalizacije neokolonialnega \u2018srca teme\u2019, pa dobite Belko, ki bi se lahko za\u010dela z\u00a0isto repliko kot Moja Afrika<\/strong>: \u2018Imela sem farmo v\u00a0Afriki.\u2019 \/\u2026\/ ZA\u00ab \u00a0 zgodbaNekje v\u00a0Afriki. Redna vojska se pripravlja na obra\u010dun z\u00a0uporniki in ponovno uveljavitev reda v\u00a0dr\u017eavi. Po\u010distiti v\u00a0lastni hi\u0161i. Izlo\u010diti uporni\u0161kega \u010dastnika, ki mu pravijo Boksar, in s\u00a0pode\u017eelja odstraniti klate\u0161ke skupine vojakov-otrok. Vsi tujci so se odpravili domov, \u0161e preden se je polo\u017eaj do skrajnosti zaostril. Le Maria, \u010dlanica francoske kolonialne dru\u017eine Vial, ki \u017ee dve<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1243,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1242"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1243"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1242"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
Nekje v\u00a0Afriki. Redna vojska se pripravlja na obra\u010dun z\u00a0uporniki in ponovno uveljavitev reda v\u00a0dr\u017eavi. Po\u010distiti v\u00a0lastni hi\u0161i. Izlo\u010diti uporni\u0161kega \u010dastnika, ki mu pravijo Boksar, in s\u00a0pode\u017eelja odstraniti klate\u0161ke skupine vojakov-otrok. Vsi tujci so se odpravili domov, \u0161e preden se je polo\u017eaj do skrajnosti zaostril. Le Maria, \u010dlanica francoske kolonialne dru\u017eine Vial, ki \u017ee dve generaciji \u017eivi tu in upravlja planta\u017ee kave, je odlo\u010dena ostati. Ne pusti se ustrahovati govoricam, niti se ne namerava odre\u010di pridelku zaradi enega strela. Tako kot njen tast, pa tudi nekdanji mo\u017e, o\u010de njenega sina, je prepri\u010dana, da jih varuje \u0160erif, \u017eupan sosednjega mesta. \u010ce ga prosi, ji bo gotovo re\u0161il planta\u017eo.<\/p>\n
\u00bbMoj film nima namena podajati politi\u010dnih odgovorov na ta ob\u010dutljivi polo\u017eaj. O\u00a0vojakih-otrocih in etni\u010dnih spopadih ne govorim v\u00a0jeziku so\u010dutja, kakor to po\u010dno politiki ali mednarodne humanitarne organizacije. Podajam le izrazito oseben pogled na de\u017eelo, v\u00a0kateri bi lahko \u017eivela kot kmetovalka na planta\u017ei kave.\u00ab
Claire Denis, re\u017eiserka in scenaristka<\/p>\n
Claire Denis se rodi leta 1948\u00a0in mladost kot h\u010derka francoskega diplomata do trinajstega leta pre\u017eivi v\u00a0Afriki. Leta 1972\u00a0diplomira na pari\u0161ki filmski akademiji (IDHEC) in se nato vrsto let kot asistentka re\u017eije \u0161ola pri \u0161tevilnih imenitnih re\u017eiserjih, kot so npr. Du\u0161an Makavejev, Jacques Rivette, Costa-Gavras, Jim Jarmusch in Wim Wenders. Dokaj pozno, leta 1988, posname celove\u010derni prvenec \u010cokolada<\/strong> (Chocolat<\/strong>), avtobiografsko pripoved o\u00a0odra\u0161\u010danju v\u00a0tujem, z\u00a0rasno napetostjo pre\u017eetem okolju kolonialne Afrike petdesetih. Prvenec vsebuje ve\u010dino elementov, ki bodo kasneje vedno bolj izrazito zaznamovali njeno ustvarjanje in zaradi katerih jo kritika danes \u010dasti z\u00a0laskavim nazivom edinega francoskega filmskega ustvarjalca, ki je sposoben povzeti vso zgodovinsko liri\u010dnost francoskega filma in jo hkrati suvereno preplesti z\u00a0ob\u010dutkom za sodobnost. Ustaljene pojme filmske pripovedi, kot so zaplet, suspenz, dramaturgija, monta\u017ea, Denisova lepi v\u00a0samosvoj, homogen nabor senzornih u\u010dinkov, ki film iz krempljev pripovedi povzdigujejo v\u00a0prostranstva izpovedi, v\u00a0redkokdaj dose\u017eeno sfero filma, ki se pona\u0161a s\u00a0kvalitetami in potencialom poezije. Re\u017eiserko smo imeli pri nas najprej prilo\u017enost spoznati prek filma N\u00e9nette in Boni<\/strong> (pred desetletjem v\u00a0distribuciji Kinoteke) in retrospektive, ki se je leta 2001\u00a0odvila v\u00a0sklopu Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala. V\u00a0redni slovenski distribuciji sta bila predvajana tudi njena filma Te\u017eave vsak dan<\/strong> (Trouble Every Day<\/strong>, 2001), \u0161okantna drama o\u00a0nelo\u010dljivem prepletu ljubezni, naslade in smrti, ter Petek zve\u010der<\/strong> (Vendredi soir<\/strong>, 2002), poeti\u010dna ljubezenska zgodba o\u00a0nekajurni aferi med popolnima neznancema. S\u00a0filmom Belka<\/strong> se Claire Denis tematsko vra\u010da na za\u010detek svojega opusa, formalno pa \u0161e nadgrajuje svoj unikaten avtorski podpis.<\/p>\n
\u00bbV\u00a0francoskem filmu pogosto sre\u010damo obravnavo kolonialne preteklosti oziroma postkolonialne kritike francoskega vpletanja v\u00a0Afriki, prav tako pa tudi refleksije o\u00a0aktualni, najve\u010dkrat z\u00a0bratomornimi vojnami zaznamovani stvarnosti nekaterih afri\u0161kih de\u017eel. Med cineasti, ki se redno vra\u010dajo k\u00a0tej temi, najdemo tudi nekonvencionalno Claire Denis, kar pa ni nikakr\u0161no presene\u010denje, saj je Denisova ve\u010dino svojega otro\u0161tva pre\u017eivela potujo\u010d po Afriki. \/\u2026\/ Rekli bi lahko celo, da je Belka<\/strong> izrazito politi\u010dna melodrama, pa \u010deprav njen anga\u017ema ni nikoli jasno artikuliran in povzet v\u00a0kak\u0161ni \u2018morali\u2019 zgodbe. \/\u2026\/ Belka<\/strong> je povsem odprto delo, ki ne podaja nobenih odgovorov in o\u00a0dogajanju ne spregovori z\u00a0la\u017enim so\u010dutjem. Predvsem pa prina\u0161a izrazito oseben pogled na dogajanje v\u00a0tej brezimni afri\u0161ki de\u017eeli, pogled, ki zajame tako halucinantno lepe kot tudi brutalno grobe podobe.\u00ab
Denis Vali\u010d,\u00a0Ekran<\/em><\/p>\n
Zdenko Vrdlovec, Dnevnik<\/em><\/p>\n
Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"