{"id":1232,"date":"2021-01-21T13:37:34","date_gmt":"2021-01-21T12:37:34","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/louise-michel\/"},"modified":"2021-01-21T14:02:06","modified_gmt":"2021-01-21T13:02:06","slug":"louise-michel","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/louise-michel\/","title":{"rendered":"Louise-Michel"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Ko tovarno igra\u010d na pode\u017eelju \u010dez no\u010d zaprejo, za\u010dnejo delavke, ki so izgubile delo, razpravljati o\u00a0tem, kako unov\u010diti od\u0161kodnino. Ali naj odprejo picerijo? Obupana, malce zaostala Louise ima bolj\u0161o idejo\u00a0\u2013 predlaga, da bi z\u00a0denarjem najele morilca za \u0161efa, ki je brez vsakr\u0161nega opozorila zaprl njihovo tovarno. Pogodbo \u00bbpodpi\u0161ejo\u00ab z\u00a0Michelom, nesre\u010dnim in paranoi\u010dnim varnostnikom, ki ne zmore ustreliti niti psa, kaj \u0161ele \u010dloveka, in ki izrablja na smrt bolne ljudi, da opravljajo njegove umazane posle. Louise in Michel naj bi se ma\u0161\u010devala kapitalizmu, a njun najve\u010dji sovra\u017enik je narava, ki se je grdo poigrala z\u00a0njuno\u00a0usodo.<\/p>\n

Kaoti\u010dna \u010drna komedija z\u00a0nadrealisti\u010dnim pridihom, posve\u010dena istoimenski francoski anarhistki iz 19.\u00a0stoletja in osredoto\u010dena na dru\u017ebene manj\u0161ine, se z\u00a0nizanjem grotesknih komi\u010dnih ske\u010dev in alternativno rokovsko glasbeno kuliso lahkotno pomika med perverzijami \u017eivljenja.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbMnogi so se ob na\u0161em filmu zgra\u017eali, \u010de\u0161 da sva \u0161la z\u00a0umorom lastnika tovarne predale\u010d. A\u00a0ozrimo se za trenutek v\u00a0zgodovino filma in prikli\u010dimo v\u00a0spomin vse tiste vesterne, v\u00a0katerih nastopa zlobni ran\u010der, ki se okori\u0161\u010da in bogati na ra\u010dun malih kmetov. \u010ce so se mu ti uprli in ga ubili, to ni \u0161okiralo nikogar, celo navdu\u0161eni smo bili nad tem. Danes pa ve\u010dini misel na razredni boj, ki za popravo krivic \u017ertvuje izkori\u0161\u010devalskega lastnika, ni ve\u010d doma\u010da, dojemajo jo kot ru\u0161itev kulturnega spomenika ali celo zvonika cerkve, skratka kot neki vandalski akt. S\u00a0filmom sva hotela le opozoriti, da moramo \u0161e posebej v\u00a0\u010dasih, kakr\u0161ni so ti, v\u00a0katerih \u017eivimo, razrednemu boju znova dati pomen.\u00ab
Gustave de Kervern, Beno\u00eet Del\u00e9pine<\/p>\n

portret re\u017eiserjev<\/strong>
Gustave de Kervern se je rodil leta 1962\u00a0na Mauritiusu, Beno\u00eet Del\u00e9pine pa leta 1958\u00a0v\u00a0Parizu. Oba sta svojo pot za\u010dela pri televiziji, kjer sta se tudi prvi\u010d sre\u010dala. Sodelovala sta pri programu Grolandsat, precej liberalni produkciji, ki jima je omogo\u010dila, da sta domi\u0161ljala in preverjala nove narativne tehnike. Njun prvi celove\u010derec je komi\u010dna drama Aaltra<\/a><\/strong> iz leta 2004, s\u00a0katero sta mednarodno javnost takoj opozorila nase in za film prejela ve\u010d festivalskih nagrad. To ju je spodbudilo, da sta se odlo\u010dila za nadaljnje sodelovanje. Tako je leta 2006\u00a0sledila metafizi\u010dna, absurdna in nadrealisti\u010dna komedija Avida<\/a><\/strong>, ki je bila premierno predstavljena na festivalu v\u00a0Cannesu. Louise-Michel<\/strong> je njuno tretje celove\u010derno delo. Njune filme odlikuje specifi\u010den ob\u010dutek za \u010drn humor, pome\u0161an s\u00a0socialno ob\u010dutljivostjo; gre za zmagovito kombinacijo, na vso mo\u010d sorodno legendarnemu stripovskemu serialu Alan\u00a0Ford.<\/p>\n

kritike<\/strong><\/p>\n

\u00bbFilm Louise-Michel<\/strong> je posve\u010den Louise Michel (1830\u20131905), sloviti francoski \u2013 preganjani, zapirani, izganjani \u2013 anarhistki in revolucionarki, \u00bbrde\u010di devici\u00ab, junakinji Pari\u0161ke komune \u2026 toda Louise in Michel, junaka filma Louise-Michel<\/strong>, sta anarhista nove dobe, v kateri Pari\u0161ka komuna ni ve\u010d mogo\u010da, ali bolje re\u010deno \u2013 Louise in Michel izgledata kot karikaturi tega, kar je ostalo od Pari\u0161ke komune. \/\u2026\/ Louise in Michel potrkata na vsa vrata, na recesijo, kopi\u010denje neenakosti in nepravi\u010dnosti, pohlepno izkori\u0161\u010danje, brezvestnost kapitala, antikorporativizem, antisocialnost sodobne dru\u017ebe ipd., toda nih\u010de jima ne odpre, pa ne zato, ker jima nih\u010de ne bi hotel odpreti, ampak zato, ker na drugi strani ni nikogar, tako da jima preostane le lunati\u010dni, obe\u0161enja\u0161ki balet absurda, signal, da je uli\u010dni teater vse, kar je ostalo od utopije.\u00ab Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00a0<\/em>\u00bbTa strupeno sarkasti\u010dna komedija je tako politi\u010dno nekorektna, da jo bodo ob\u010dutljive du\u0161e te\u017eko spravile po grlu. \/\u2026\/ Kaj drugega sploh lahko pri\u010dakujemo od filma, ki se za\u010dne s komi\u010dno sceno v krematoriju? Otvoritvena sekvenca, ki nima nobene vsebinske povezave z zgodbo, ki sledi, je tu le zato, da vzpostavi groteskno \u010drnohumorno razpolo\u017eenje, ki pre\u017eema film, in pove nekaj malega o naravi revolucionarnega duha. Revolucionarji se ne dajo niti po smrti.\u00ab \u0160pela Barli\u010d, Pogledi<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ glavni zastavek te objestno sarkasti\u010dne komedije: z \u2018norimi\u2019 in \u2018divje\u2019 komi\u010dnimi dejanji iztrgati nekaj resnice iz patologije vsakdanjega kapitalizma. Del te resnice je, vsaj v\u00a0tem filmu, tudi to, da kapitalizmu \u2018ni mogo\u010de\u2019 najti alternative: umori njegovih nosilcev pa\u010d ne morejo biti alternativa, navsezadnje \u017ee zato ne, ker bi lahko \u0161li v \u2018neskon\u010dnost\u2019 (ko ubijejo enega, direktorja tovarne, se izka\u017ee, da ta ni bil pravi \u2018krivec\u2019, ker je tovarno \u017ee zdavnaj prodala neka korporacija, ki obstaja samo kot po\u0161tni nabiralnik).\u00ab\u00a0 Zdenko Vrdlovec, Dnevnik<\/em><\/p>\n

\u00bbLouise-Michel<\/strong> je politi\u010dno nekorektna \u010drna komedija, absurdna in nor\u010dava, ostra in duhovita. Niti za trenutek ni polovi\u010darska in na jeziku nima dlake, saj napada prav vse, kar se napasti da, ter se pri tem ne ozira ne na povpre\u010dni okus ne na pobo\u017ena razmi\u0161ljanja la\u017enih moralistov. Tenko\u010dutna ironija prehaja v\u00a0satiro, trenutki skrajnega sarkazma se prelevijo v\u00a0parodijo in nato grotesko. \u010ceprav se nam na trenutke morda zazdi, da imamo pred seboj delo, katerega edini cilj je nor\u010devanje, pa \u017ee v\u00a0naslednjem hipu tr\u010dimo ob prizore, ki nam ponujajo stra\u0161ansko lucidne in ostre, neusmiljene komentarje na\u0161e dobe. Louise-Michel<\/strong> je huronska komedija, ki pa skozi vsako poro svojega \u2018telesa\u2019 srka duha dru\u017ebene anga\u017eiranosti.\u00ab
Francesco Del Grosso, CineClandestino.it<\/em><\/p>\n

\u00bbAnarhi\u010dna norost, ki pre\u017eema \u010drno komedijo re\u017eiserskega dvojca Gustave de Kervern in Beno\u00eet Del\u00e9pine, v\u00a0kateri spregovorita o\u00a0odlo\u010ditvi delavk neke tovarne, da najamejo poklicnega morilca in tako udejanjijo ma\u0161\u010devanje delavskega razreda nad bogatimi in mogo\u010dnimi, prispeva k\u00a0izostritvi revolucionarnega sporo\u010dila dela. S\u00a0tem ko sta re\u017eiserja Kervern in Del\u00e9pine svoje delo posvetila francoski anarhistki Louise Michel, sta svojo obe\u0161enja\u0161ko zgodbo umestila na ozadje dru\u017ebeno-ekonomskega protesta proti krivicam, a njuno iskrivo posmehovanje ni prizaneslo niti samooklicanim borcem za okolje, zagovornikom zarotni\u0161kih teorij in ilegalnim priseljencem. Avtorja ustvarita portret sodobne Francije, v\u00a0kateri neenakopravnost in krivice ljudi pripravijo do tega, da se globoko spremenijo in\/ali zanikajo lastno temeljno identiteto.\u00ab
Nick Schager, Slant Magazine<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Najostrej\u0161i odgovor na finan\u010dno krizo!<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1233,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1232"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1233"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1232"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}