{"id":1222,"date":"2020-01-03T13:02:51","date_gmt":"2020-01-03T12:02:51","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/atelje\/"},"modified":"2020-01-03T13:32:36","modified_gmt":"2020-01-03T12:32:36","slug":"atelje","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/atelje\/","title":{"rendered":"Atelje"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Dru\u017eba markantnih likov umetni\u0161ke dru\u017eine se v\u00a0zapra\u0161eni sobani z\u00a0zapra\u0161enimi mislimi prek trganja prta in zavezovanja o\u010di postopno podaja v\u00a0zapra\u0161en ples. Polurni prizor, posnet v\u00a0enem kadru, ob naravni svetlobi, pri \u010demer je slika vse bolj temna, dokler se nazadnje povsem ne stemni, deluje kot osnova, kot rde\u010da nit dogajanja, v\u00a0katerega se vpletajo razli\u010dne reminiscence oz. fragmenti posameznikov in odnosov.<\/p>\n

Ekipa projekta Atelje<\/em> je v\u00a0\u010dasu rezidence v\u00a0\u0160martnem v\u00a0Gori\u0161kih Brdih posnela gradivo za plesni film, ki govori skozi jezik podob, znakov, ob\u010dutkov, telesnih in materialnih dogodkov. Film je nastal brez finan\u010dne podpore.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
Film Atelje je nastal kot svojevrsten podalj\u0161ek istoimenskega odrskega projekta Atelje avtorice Bare Kolenc. Predstava Atelje<\/em> se navdihuje v\u00a0nenavadni \u017eivljenjski zgodbi in ustvarjalnosti prve slovenske kiparke Karle Bulovec, rojene gr\u0161ki materi in slovenskemu o\u010detu na Bledu leta 1895.\u00a0Karla se je po kon\u010dani likovni akademiji v\u00a0Pragi vrnila v\u00a0Ljubljano in se poro\u010dila z\u00a0enajst let mlaj\u0161im dramatikom Ivanom Mrakom, s\u00a0katerim sta \u017eivela skrajno bohemsko \u017eivljenje, ki se je zaradi umetnosti odpovedalo vsemu\u00a0\u2013 udobju, urejenosti, domu, dru\u017eini, celo ljubezenski izpolnitvi (Ivan Mrak je javno priznaval svoja homoeroti\u010dna nagnjenja). Njena ustvarjalnost je bila nora, velikopotezna, ambiciozna, mazohisti\u010dna, pretirana v\u00a0vizijah, ki jih ni uspela realizirati. Predstava preiskuje ustvarjalnost kot gon, kot nenehno slo po ustvarjanju, ki je tako divja in ru\u0161ilna, da v\u010dasih premaga celo \u017eeljo po biolo\u0161ki izpolnitvi, da na\u010denja zdravje, ker zanika fizi\u010dno lakoto, in je v\u00a0kon\u010dni fazi lahko dobesedno smrtonosna. Skozi prizmo te divjosti umetnost ni relativna (kakor je z\u00a0vidika kulturne politike in kulturne zgodovine), temve\u010d je absolutna in nujna, ne glede na to, kako je in bo ocenjena, razvr\u0161\u010dena, analizirana, mitizirana ali objektivizirana.<\/p>\n

portret avtorjev<\/strong>
Bara Kolenc<\/strong>, rojena leta 1978, je samostojna ustvarjalka na podro\u010dju kulture, plesalka in koreografinja, s\u00a0plesom pa se ukvarja \u017ee ve\u010d kot dvajset let. Leta 2003\u00a0je prejela evropsko \u0161tipendijo danceWEB. Kot plesalka oz. igralka je sodelovala s\u00a0\u0161tevilnimi slovenskimi avtorji in ustvarjalci, med drugim z\u00a0Andrejo Rauch, Barbaro Novakovi\u010d-Kolenc, Diegom de Breo, Silvanom Omerzujem, Majo Delak, Malo Kline, Giordijem de Molino, Toma\u017eem \u0160truclom, Du\u0161anom Terop\u0161i\u010dem, Gregorjem Kamnikarjem, Nino Me\u0161ko, Almo Lapajne, Ur\u0161ko Samec, Vladom \u0160kafarjem, Borisom Mihaljem, Borutom Bu\u010dinelom itd.
Kot samostojna avtorica je doslej ustvarila sedem celove\u010dernih predstav: Bela<\/em> (\u0160entjakobsko gledali\u0161\u010de, 1998), Kri\u017e na gori<\/em> (Gledali\u0161\u010de Glej, 2000), Razobraz<\/em> (PTL, 2001), Brezdno<\/em> (PTL, 2004), Incisio Rubida<\/em> (Cankarjev dom, DDP, 2005), Memoari<\/em> (Gledali\u0161\u010de Glej, 2006) in Atelje<\/em> (Stara Elektrarna, 2008). Za svoje predstave je prejela \u0161tevilna priznanja in nagrade. V\u00a0sodelovanju s\u00a0KUD Pozitiv je kot mentorica in avtorica z\u00a0dijaki ustvarila pet izjemno uspe\u0161nih predstav: \u010ce \u010de \u010de\u2026bula?<\/em> (DIC, 2001), Lej Do Luta!<\/em> (Kreatorij DIC, 2002), Odiseja 2004<\/em> (Kreatorij DIC, 2004, skupaj z\u00a0Borutom Bu\u010dinelom), BU-FA<\/em> (Kreatorij DIC, 2005, skupaj z\u00a0Borutom Bu\u010dinelom), Spe\u010de celice<\/em> (Kreatorij DIC, 2006, skupaj z\u00a0Borutom Bu\u010dinelom in Radovanom Jau\u0161ovcem), Na drugi strani podplat<\/em> (Cankarjev dom, DDP, 2007) in Strup<\/em> (Kreatorij DIC, 2009, skupaj z\u00a0Radovanom Jau\u0161ovcem).<\/p>\n

Atej Tutta<\/strong>, rojen v\u00a0\u0160empetru pri Gorici leta 1981, je srednjo \u0161olo obiskoval v\u00a0Ljubljani\u00a0\u2013 S\u0160OF, oddelek za grafi\u010dno oblikovanje. V\u00a0tem obdobju se je aktivno ukvarjal z\u00a0glasbo, igral v\u00a0razli\u010dnih post-rock zasedbah in se izobra\u017eeval tudi v\u00a0Bobnarski \u0161oli Zlatka Kau\u010di\u010da. Vklju\u010den je bil v\u00a0raznovrstne projekte kulturno-umetni\u0161kih dru\u0161tev Pozitiv, Zvo\u010dni Izviri ter Krea kot grafi\u010dni oblikovalec, glasbenik in video artist. S\u00a0Kudom Pozitiv je sodeloval kot avtor ali soustvarjalec pri ve\u010djih mednarodnih projektih, npr. NoMansLand. Po srednji \u0161oli se je priklju\u010dil novonastali ogla\u0161evalski agenciji Punktone v\u00a0Gorici (Italija), kjer je leto in pol delal kot grafi\u010dni oblikovalec. V\u00a0triletnem obdobju je intenzivno sodeloval tudi pri novoodprtem kulturnem centru Mostovna v\u00a0Novi Gorici, kjer je oblikoval celostno podobo centra in konceptualno prispeval k\u00a0mo\u017eni usmeritvi programa kulturnega centra.
Sledil je vpis na bene\u0161ko Accademio Di Belle Arti, kjer se je izpopolnjeval v\u00a0laboratoriju Decorazione pri profesorju Gaetanu Mainentiju. V\u00a0triletnem \u0161tudiju je raziskoval podro\u010dje vizualnih umetnosti, predvsem v\u00a0sektorju videa v\u00a0naj\u0161ir\u0161em pomenu besede. Sodeloval je z\u00a0razli\u010dnimi glasbeniki in glasbenimi skupinami, tokrat z\u00a0vizualizacijami od video animacij, spotov, instalacij, \u00bbmotion graphics\u00ab do samih tiskovin. Diplomiral je pri profesorju Carlu Montanaru na temo videa in filma. \u0160tudij je nadaljeval na isti akademiji, \u0161e vedno pri profesorju Gaetanu Mainentiju, smer \u00bbDecorazione, arte e spazio pubblico\u00ab, s\u00a0poudarkom na umetnosti znotraj urbanega prostora. Isto\u010dasno je bil aktivno vklju\u010den v\u00a0mednarodni projekt Divided God kot soizvajalec, video aktivist in grafi\u010dni oblikovalec celotnega projekta, pripravljal pa je tudi gradivo za konceptualno in vizualno postavitev platforme mednarodnega projekta BITI, iz katerega je diplomiral.
Dela in \u017eivi med Benetkami, Novo Gorico in Ljubljano.<\/p>\n

kritike predstave atelje<\/strong>
\u00bbNenadoma Karla ne more ve\u010d obvladovati jezika, ki vre iz njenega telesa. Besede bruhajo iz nje, silovito, vedno glasneje in vedno v\u00a0vi\u0161jih frekvencah, ob tem pa njeno telo ostaja zakr\u010deno kot kip, napeto, nepremi\u010dno. Ob njej kle\u010di njena sestra \u0160tefi, s\u00a0kozarcem, prislonjenim na uho, se dotika Karlinega telesa, prislu\u0161kuje mu, potuje po njej in ji nazadnje prisloni kozarec na usta, z\u00a0njim ujame njene besede, roko polo\u017ei na kozarec, kot da bi pravkar ujela no\u010dno ve\u0161\u010do na beli steni. \/\u2026\/ V\u00a0sredi\u0161\u010du opisanega prizora iz predstave Atelje<\/em> (2008) koreografinje Bare Kolenc je zvo\u010dna in ilokucijska mo\u010d jezika, ki si v\u00a0neposrednem sre\u010danju s\u00a0telesom podredi in ukloni telo. Podreditev se zgodi prav v\u00a0poroznem stiku telesa med znotraj in zunaj, tam, kjer zvok postane sli\u0161en in kjer se obenem sli\u0161nost spremeni v\u00a0poslu\u0161nost.\u00ab
Bojana\u00a0Kunst<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

zgodbaDru\u017eba markantnih likov umetni\u0161ke dru\u017eine se v\u00a0zapra\u0161eni sobani z\u00a0zapra\u0161enimi mislimi prek trganja prta in zavezovanja o\u010di postopno podaja v\u00a0zapra\u0161en ples. Polurni prizor, posnet v\u00a0enem kadru, ob naravni svetlobi, pri \u010demer je slika vse bolj temna, dokler se nazadnje povsem ne stemni, deluje kot osnova, kot rde\u010da nit dogajanja, v\u00a0katerega se vpletajo razli\u010dne reminiscence oz. fragmenti<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1223,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1222"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1223"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1222"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}