{"id":1218,"date":"2020-05-18T10:28:11","date_gmt":"2020-05-18T08:28:11","guid":{"rendered":"http:\/\/localhost\/apps\/kinodvor\/index.php\/film\/brez-imena\/"},"modified":"2020-05-18T10:32:10","modified_gmt":"2020-05-18T08:32:10","slug":"brez-imena","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/brez-imena\/","title":{"rendered":"Brez imena"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Najstnica Sayra se z\u00a0o\u010detom in stricem iz revnega Hondurasa skozi d\u017eunglo prebije v\u00a0Mehiko, da bi od tam prebegnila v\u00a0ZDA, kjer si je o\u010de ustvaril novo dru\u017eino. Casper je \u010dlan nasilne mehi\u0161ke tolpe Mara Salvatrucha, v\u00a0katero je ravno rekrutiral novega \u010dlana, dvanajstletnega Smileyja. Ta se hitro privaja \u017eivljenju v\u00a0tolpi, Casper pa se skrivoma sre\u010duje s\u00a0svojim dekletom, kar kmalu izvoha vodja tolpe Lil&#8217; Mago. Sayri se uspe pritihotapiti na streho tovornega vlaka na poti v\u00a0Ameriko, tam pa se znajdeta tudi Casper in Smiley, ki pod poveljstvom Lil&#8217; Magoja ropata priseljence. Ko se Lil&#8217; Mago spravi nad Sayro, se Casper odlo\u010dno upre. S\u00a0tem si prislu\u017ei Sayrino naklonjenost, a tudi ma\u0161\u010devanje\u00a0tolpe.<\/p>\n<p>Fotogeni\u010dna in pretresljivo realisti\u010dna me\u0161anica trilerja, priseljenske socialne drame in ljubezenske zgodbe. Suvereno izpeljan prvenec, ki je letos o\u010daral \u017eirijo festivala Sundance.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbFilma <strong>Brez imena<\/strong> nikakor ne bi mogel ustvariti, \u010de ne bi sam videl tistega, o\u00a0\u010demer sem pisal. \/\u2026\/ Neke no\u010di ob dveh zjutraj sem v\u00a0\u017eelezni\u010darski delavnici v\u00a0Tapachuli sko\u010dil na tovorni vlak skupaj z\u00a0dvema Hondura\u0161anoma, ki sem ju spoznal prej\u0161nji ve\u010der. Vkrcali smo se in prepotovali Chiapas; veliko tistega, kar se je zgodilo na tem 27-urnem potovanju, je bilo osnova za dogodke na strehi vlaka v\u00a0<strong>Brez imena<\/strong>. Roparski napad, do katerega je pri\u0161lo nedale\u010d od nas, in tovari\u0161tvo s\u00a0priseljenci sta obogatila moj pogled.<\/p>\n<p>Ko pomislim na mo\u017enost, da bi se okoristil z\u00a0zgodbo o\u00a0resni\u010dnih ljudeh, ki tvegajo svoja \u017eivljenja, se po\u010dutim zelo \u010dudno. Zoprni so mi dolo\u010deni filmski avtorji, ki mahajo z\u00a0zastavo altruizma nad svojimi socialnopoliti\u010dnimi zgodbami, za katere menim, da pogosto mejijo na eksploatacijo.\u00ab<br \/>Cary Fukunaga, re\u017eiser in scenarist<\/p>\n<p><strong>zanimivosti<\/strong><br \/>Poleg tega, da je pri raziskovanju gradiva za film dve leti prebil v\u00a0Centralni Ameriki, je re\u017eiser in scenarist Cary Fukunaga najel tudi dva prava \u010dlana gangsterskih tolp, kakr\u0161ne upodablja v\u00a0filmu, ki sta prebrala scenarij in poskrbela, da je uli\u010dna govorica kar najbolj verodostojna.<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Cary Fukunaga se rodi leta 1977\u00a0v\u00a0kalifornijskem Oaklandu. Diplomira na Kalifornijski univerzi v\u00a0Santa Cruzu. Delo re\u017eiserja, scenarista in snemalca ga popelje po vsem svetu, od Arktike do Haitija in Zahodne Afrike. Z\u00a0debitantskim kratkim filmom <strong>Victoria para chino<\/strong> (2004) osvoji ve\u010d kot dvajset mednarodnih nagrad, med drugim tudi \u0161tudentskega oskarja. <strong>Brez imena<\/strong> je njegov celove\u010derni prvenec.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bb<strong>Brez imena<\/strong> se ukvarja s\u00a0podobno temo kot izvrsten brazilski film <strong>Bo\u017eje mesto<\/strong> iz leta 2002.\u00a0Nasilna tolpa s\u00a0svojo hierarhijo in pravili je stroga in neizprosna, a \u017eivljenje je v\u00a0teh okvirjih vredno sila malo. Re\u017eiser in scenarist filma Cary Fukunaga v\u00a0svojem prvencu izvrstno portretira razmere v\u00a0Mehiki, kjer ve\u010dina revne populacije i\u0161\u010de in vidi \u017eivljenjsko re\u0161itev v\u00a0pobegu v\u00a0obljubljene ZDA, kjer bo \u2018vse bolj\u0161e\u2019. Poti do uspeha so razli\u010dne in sila tvegane, redko sre\u010dne in veliko pogosteje tragi\u010dne, in tak\u0161en duh preveva tudi film <strong>Brez imena<\/strong>.\u00ab<br \/><em>24ur.com<\/em><\/p>\n<p>\u00bbMonta\u017ea je ravno prav dinami\u010dna in z\u00a0u\u010dinkovitimi glasbenimi poudarki skladno sledi spretni re\u017eiji Caryja Fukunage in slikoviti fotografiji Adriana Goldmana. \u0160e bolj kot vizualna plat pa presene\u010da dosleden in najbr\u017e prav zato sve\u017e razplet zgodbe, ki je enako brezkompromisen in tragi\u010den kot svet, ki ga film prikazuje. V\u00a0njem je nekaj starogr\u0161ke usodnosti.\u00ab<br \/>Matej Juh, <em>Radio Slovenija\u00a01<\/em><\/p>\n<p>\u00bbZakaj ljudje iz Mehike in Srednje Amerike tako mno\u017ei\u010dno, tako odlo\u010dno, tako agoni\u010dno, tako kompulzivno in tako pani\u010dno be\u017eijo v\u00a0ZDA? \/\u2026\/ Poglejte si film <strong>Brez imena<\/strong>, pa boste la\u017eje razumeli, zakaj. Dr\u017eave, iz katerih be\u017eijo, povsem o\u010ditno stojijo na glavi. Vzemite le Casperja (Edgar Flores), najstnika s\u00a0skrajnega juga Mehike: \u010de ho\u010de pre\u017eiveti v\u00a0Tapachuli, se mora pridru\u017eiti brutalni uli\u010dni tolpi\u00a0\u2013 uli\u010dna tolpa je edina socialna varnost, ki jo lahko dobi, edina izobrazba, ki jo lahko dobi, edina slu\u017eba, ki jo lahko dobi, edini ob\u010dutek pripadnosti, ki ga lahko dobi, edina prihodnost, ki je na voljo. Ali pa vzemite Sayro (Paulina Gaitan), najstnico iz hondura\u0161ke Tegucigalpe, kjer si kljuko podajajo rev\u0161\u010dina, lakota, korupcija, smeti, nasilje, dr\u017eavljanske vojne, hurikani in poplave, ki za sanje o\u00a0prihodnosti ne pustijo kaj dosti. Zdi se, kot da \u017eivita v\u00a0istem slumu. Toda ko Sayra z\u00a0o\u010detom krene navzgor, proti \u2018obljubljeni de\u017eeli\u2019, in ko Casper ugotovi, da bo pre\u017eivel le tako, \u010de se lo\u010di od tolpe, se znajdeta na skupnem tripu, ki poka\u017ee njun pre\u017eivetveni refleks\u00a0\u2013 gverilski refleks, ki so jima ga izklesali stalni boj, stalna ogro\u017eenost, stalna deprivilegiranost in stalna prepu\u0161\u010denost samemu sebi in brez katerega ne bi pre\u017eivela dolgega, nevarnega, naturalisti\u010dnega potovanja \u010dez Mehiko, tega utopi\u010dnega bega iz preteklosti. \/\u2026\/ <strong>Brez imena<\/strong> je film o\u00a0vlaku zgodovine, s\u00a0katerega je grozljiv razgled. ZA\u00ab<br \/>Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Brez imena<\/strong> je pretresljiv film o\u00a0ljudeh, ki tvegajo \u017eivljenje, da bi pre\u010dkali ju\u017eno mejo in pri\u0161li v\u00a0ZDA. Vsebuje tveganje, nasilje, nekaj romance, celo be\u017ene trenutke humorja, predvsem pa se ukvarja z\u00a0nevarnostjo in \u010dustveno prizadetostjo, ki spremlja to potovanje.\u00ab<br \/>Roger Ebert, <em>Chicago Sun-Times<\/em><\/p>\n<p>\u00bbV\u00a0rev\u0161\u010dini in obupu, ki pre\u017eemata film <strong>Brez imena<\/strong>, je veliko \u010dudne lepote. \/\u2026\/ V\u00a0zgodbi in na\u010dinu njenega pripovedovanja se nahaja grenka in pretresljiva resnica. \/\u2026\/ Preden je posnel ta film, je Cary Fukunaga dolgo potoval z\u00a0vlaki, zdaj pa nas vabi, da se mu pridru\u017eimo na tem potovanju.\u00ab<br \/>Betsy Sharkey, <em>Los Angeles\u00a0Times<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNajvi\u0161je poslanstvo filmov je pokazati ob\u010dinstvu\u00a0\u2013 pokazati vam\u00a0\u2013 svet, na katerega niste nikoli niti pomislili. Pokazati na\u010din razmi\u0161ljanja in na\u010din \u017eivljenja, kakr\u0161nega si nikoli niste predstavljali. In vam potem, ko to vidite, vse to pojasniti v\u00a0preprostem jeziku \u010dlove\u0161kih emocij. Natanko to dose\u017ee re\u017eiser Cary Fukunaga v\u00a0svojem prvencu <strong>Brez imena<\/strong>.\u00ab<br \/>Mick LaSalle, <em>San Francisco Chronicle<\/em><\/p>\n<p>\u00bbNajve\u010dja mo\u010d tega filma ti\u010di v\u00a0natan\u010dnem dokumentiranju krute in izdajalske resni\u010dnosti, s\u00a0kakr\u0161no se soo\u010da mlade\u017e v\u00a0revnih soseskah Hondurasa.\u00ab<br \/>Luis Arce, <em>World Socialist Web\u00a0Site<\/em><\/p>\n<p>\u00bbScenarij za <strong>Brez imena<\/strong> bi lahko zlahka dali trem \u2018amigom\u2019, ki so znani kot mehi\u0161ki re\u017eiserji Del Toro (<strong>Panov labirint<\/strong>), I\u00f1\u00e1rritu (<strong>Pasja ljubezen<\/strong>) in Cuar\u00f3n (<strong>Jaz pa tebi mamo<\/strong>). Vsak izmed teh virtuoznih slavnih avtorjev bi naredil pospe\u0161evalca sr\u010dnega utripa, ki bi ga kritiki \u010dastili, vendar bi se zatikal v\u00a0stilizirani re\u017eiji in nepotrebnih narativnih akrobacijah. V\u00a0previdnih, varnih rokah v\u00a0Kaliforniji rojenega in v\u00a0New Yorku \u0161olanega re\u017eiserja Fukunage pa je <strong>Brez imena<\/strong> elegantna, srce parajo\u010da fabula, v\u00a0enaki meri shakespearjanska tragedija, neo-vestern in mafijski film, ampak brez pretenzij teh \u017eanrov. \/\u2026\/ \u010cudovita zgodba, povedana v\u00a0prelepih podobah.\u00ab<br \/>Dan Zak, <em>The Washington\u00a0Post<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Me\u0161anica filma ceste, gangsterskega epa in tragi\u010dne ljubezenske\u00a0zgodbe. Nagradi za najbolj\u0161o fotografijo in najbolj\u0161o re\u017eijo na festivalu Sundance.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":1219,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/1218"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1219"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1218"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}