{"id":115401,"date":"2022-04-01T15:33:53","date_gmt":"2022-04-01T13:33:53","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/stavka\/"},"modified":"2022-04-01T15:34:03","modified_gmt":"2022-04-01T13:34:03","slug":"stavka","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/stavka\/","title":{"rendered":"Stavka!"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>Kljub velikim finan\u010dnim \u017ertvam zaposlenih in rekordnemu letnemu dobi\u010dku se vodstvo multinacionalke Perrin odlo\u010di zapreti eno svojih tovarn. 1100 zaposlenih se pod vodstvom zagrizenega sindikalista Laurenta Ame\u0301de\u0301a odlo\u010di zoperstaviti tej okrutni potezi. Pripravljeni so narediti vse, da bi re\u0161ili svoja delovna mesta.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\u00bbPod drobnogled sem vzel sistem, ki je z gledi\u0161\u010da trga objektivno koherenten, a prav tako objektivno nekoherenten s \u010dlove\u0161kega gledi\u0161\u010da. Ta dva zorna kota si v filmu stojita nasproti. \u010clove\u0161ka dimenzija proti ekonomski. Kje se lahko ta dva pogleda sre\u010data? Lahko v dana\u0161njem \u010dasu sploh sobivata? Tema se mi zdi zanimiva, ker nisem prepri\u010dan, da veliko ljudi razume, kaj natanko se skriva za vsemi tistimi zaprtji obratov, o katerih vsak dan poslu\u0161amo v medijih. Ne mislim na tovarne, ki jih zapirajo, ker prina\u0161ajo izgubo. Mislim na podjetja, ki zapirajo obrate, kljub temu da ustvarjajo dobi\u010dek. \/&#8230;\/ Namen filma ni obsojati medije, je pa za gledalca zanimivo opazovati neskladje med domnevno objektivnim poro\u010danjem o neki situaciji v televizijskih poro\u010dilih in resni\u010dnostjo mehanizmov, ki so na delu v ozadju spora. Ta resni\u010dnost je tu zajeta v filmskem procesu. V televizijskih poro\u010dilih ni \u010dasa za subtilnosti. Gre zgolj za poro\u010danje o dogodkih z nekaj slikami, komentarjem in del\u010dki intervjujev. \/&#8230;\/ Nasilnost enega napa\u010dnega koraka, ki ga ujame kamera, izni\u010di upravi\u010deno jezo in boj. Politiki lahko potem preprosto zajahajo ta val in poka\u017eejo s prstom na tako imenovane huligane. \/&#8230;\/ <strong>En guerre<\/strong> nikakor ne opravi\u010duje nasilja, opravi\u010duje pa jezo. In pred jezo je trpljenje. Najprej je trpljenje, potem jeza, potem nasilje.\u00ab<br \/>&#8211; Ste\u0301phane Brize\u0301<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>Ste\u0301phane Brize\u0301 (rojen leta 1966 v Rennesu) je francoski re\u017eiser kratkih in celove\u010dernih filmov, ki so bili prikazani na \u0161tevilnih mednarodnih festivalih. S filmom <strong>Zakon trga<\/strong> (La loi du march\u00e9), ki se prav tako ukvarja s tematiko \u010dlove\u010dnosti v prime\u017eu okrutnega kapitalizma, je leta 2015 tekmoval na festivalu v Cannesu, kjer je Vincent Lindon prejel nagrado za najbolj\u0161o mo\u0161ko vlogo. Film smo videli tudi na LIFFu. Tudi <strong>Stavka!<\/strong> je bila premierno prikazana v Cannesu.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\u00bbEden najve\u010djih darov St\u00e9phana Briz\u00e9ja je, da zna odli\u010dno ustvarjati igrane filme v dokumentarnem slogu. Film se pona\u0161a z izjemnim realizmom, kakr\u0161nega smo videli \u017ee v <strong>Zakonu<\/strong> <strong>trga<\/strong>, tu pa s svojimi mno\u017ei\u010dnimi prizori (ki se izmenjujejo s takti\u010dnimi spopadi med predstavniki delavcev ter gospodarstveniki in dr\u017eavniki) dobi epske razse\u017enosti, pri \u010demer nikoli ne podle\u017ee sku\u0161njavi, da bi humanizem izrazil skozi \u010dustveni odziv ali u\u010dinek preprostih besed.\u00ab<br \/>&#8211; Fabien Lemercier, <em>Cineuropa<\/em><\/p>\n<p>\u00bbLindonova karizmati\u010dna prezenca je srce filma. V vlogo Am\u00e9d\u00e9a resni\u010dno vnese ob\u010dutek politi\u010dnega in moralnega prepri\u010danja ter gore\u010do vero v vrednote modrih ovratnikov \/&#8230;\/.\u00ab<br \/>&#8211; Geoff Andrew, <em>Sight &amp; Sound<\/em><\/p>\n<p>\u00bbFilm se v prvi uri precej osredoto\u010da na podrobnosti delavske zakonodaje in pogajanj, zato da bi \u010dim bolj stopnjeval niz zmag in porazov (predvsem slednjih), ki jih utrpi Laurent s svojo ekipo. Zdi se, da z vsakim dobljenim bojem le \u0161e ve\u010d izgubijo, in najbolj nepozabne sekvence \u2013 denimo tista, kjer stavkajo\u010di delavci vdrejo na sede\u017e podjetja v Parizu, ali pa tista, kjer jih policisti dobesedno trgajo z vhoda v tovarno \u2013 razkrijejo fizi\u010dno in psiholo\u0161ko ceno boja, v katerem je, kot se zdi, nemogo\u010de zmagati.\u00ab <br \/>&#8211; Jordan Mintzer, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Stavka!<\/strong> dobro prika\u017ee izmenjavanje solidarnosti in sporov med stavkajo\u010dimi delavci, ki ste\u017eka lovijo ravnote\u017eje med trdnim vodstvom ter demokrati\u010dnimi in socialisti\u010dnimi na\u010deli, na katerih temelji njihova skupnost. Ko dnevi brez dela preidejo v tedne, vodstvo tovarne pa se \u0161e kar ne vda, se za\u010dne skupinska dinamika krhati. Kot se rado primeri, se usodni razkol zgodi na lo\u010dnici med pragmatizmom in na\u010delnostjo ter med dolgoro\u010dnimi in kratkoro\u010dnimi koristmi \/&#8230;\/.\u00ab<br \/>&#8211; Jessica Kiang, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bbKamera iz roke nas dr\u017ei v tesni bli\u017eini z dobro izbranimi protagonisti, ve\u010dinoma natur\u0161\u010diki. \u010ceprav je vsaka beseda vzeta iz scenarija in vsak premik kamere premi\u0161ljen, ima gledalec vtis, da gleda spontano porajajo\u010de se pristne situacije.\u00ab<br \/>&#8211; Lisa Nesselson, <em>Screen Daily<\/em><\/p>\n<p>\u00bbBriz\u00e9 vr\u017ee gledalca v sredi\u0161\u010de boja, pelje ga iz sejne sobe na ulice, z umirjenih mediacij na nasilne demonstracije, in ga do konca ne izpusti iz svojega prijema.\u00ab <br \/>&#8211; Ben Sachs, <em>Chicago Reader<\/em><\/p>\n<p>\u00bbPolitika delavcev ne more za\u0161\u010dititi pred kapitalizmom, pred silo globalnega kapitala \u2013 okej, pred tistimi \u010darobnimi &#8216;tujimi investitorji&#8217;, ki jim sama podarja milijone, subvencije, koncesije, zemlji\u0161\u010da in druge nepovratne &#8216;vzpodbude&#8217;. Delavci, ki imajo itak ob\u010dutek, da \u017eivijo v podpalubju kapitalizma, med podganami in drekom, se lahko za\u0161\u010ditijo in odre\u0161ijo le sami. Uvodni citat Bertolta Brechta pove vse: &#8216;Kdor se bori, lahko izgubi. Kdor se ne bori, je \u017ee izgubil.&#8217; Zaklju\u010dni poduk je \u0161e drasti\u010dnej\u0161i.\u00ab ZA+<br \/>&#8211; Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., <em>Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Ste\u0301phane Brize\u0301 (Zakon trga) se v dokumentaristi\u010dni maniri prebije naravnost v sredi\u0161\u010de \u017eol\u010dne stavke tovarni\u0161kih delavcev in razkrije krute mehanizme sistema, ki se po\u017evi\u017ega na pravice malega \u010dloveka.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":262373,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/115401"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/262373"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=115401"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}