V Greenwich Villageu, ki je neko\u010d veljal za sredi\u0161\u010de newyor\u0161kega boemskega \u017eivljenja, zdaj kraljujejo drage restavracije in dizajnerski butiki. Toda ena trgovina v samem srcu \u010detrti se trmasto upira gentrifikaciji. To je Carmine Street Guitars, kjer mojster Rick Kelly in njegova mlada vajenka ro\u010dno izdelujeta kitare iz lesa, najdenega v starih hotelih, barih, cerkvah in drugih okoli\u0161kih zgradbah. Kitare, narejene iz teh \u00bbkosti mesta\u00ab, niso videti in ne zvenijo kot nobena druga kitara, zato so med Kellyjevimi strankami ikone kot Bob Dylan, Lou Reed, Patti Smith in Jim Jarmusch.<\/p>\n
V filmu se pojavijo Eszter Balint (Bolj \u010dudno od raja<\/strong>), Christine Bougie (Bahamas), Nels Cline (Wilco), Kirk Douglas (The Roots), Eleanor Friedberger, Bill Frisell, Dallas Good in Travis Good (The Sadies), Dave Hill, Jaime Hince (The Kills), Stewart Hurwood, Jim Jarmusch, Lenny Kaye (Patti Smith Group), Marc Ribot in Charlie Sexton (Bob Dylan Band).<\/p>\n Dokumentarec, ki ujame pet dni v \u017eivljenju legendarne trgovine z ro\u010dno izdelanimi kitarami v Greenwich Villageu, je svetovno premiero do\u017eivel na Bene\u0161kem filmskem festivalu.<\/p>\n \u00bbFilm dolgujem re\u017eiserju Jimu Jarmuschu, ki me je predstavil izdelovalcu kitar Ricku Kellyju in njegovi legendarni trgovini Carmine Street Guitars v Greenwich Villageu. Pred leti je Jim Ricku prinesel nekaj lesa s strehe svojega podstre\u0161nega stanovanja, ki ga je prenavljal, in to je Ricka spodbudilo, da je za\u010del uporabljati les starih newyor\u0161kih stavb. A niso me privla\u010dile samo bogato zvene\u010de in kul kitare, o\u010darala sta me tudi \u010darobno vzdu\u0161je trgovine in Rickova zenovska filozofija. Ne nazadnje pa se mi je zdelo, da je pred mano nekaj, kar je treba ujeti \u2026 preden za vedno izgine.\u00ab \u00bb\/\u2026\/ Carmine Street Guitars<\/strong> govori o \u010dudno prizemljenih u\u017eitkih analogne kulture; o lepoti doma narejenih rokodelskih izdelkov v svetu, ki mu vlada masovna korporacijska proizvodnja; o staranju in vztrajnosti; o jazzu in rock’n’rollu stare \u0161ole; o izginjajo\u010di boemski kulturi v svetu rasto\u010dih najemnin, nenasitne \u017eelje po dobi\u010dku in vrednot, ki jih utele\u0161ajo trgovinske verige; ter o tem, kako se vse omenjene teme zlivajo v zenovski ideal delati tisto, kar ima\u0161 rad, in imeti rad tisto, kar dela\u0161. \/\u2026\/ \u010ce bi Jim Jarmusch kdaj posnel dokumentarec, bi utegnil biti natan\u010dno tak. Pravzaprav Jarmusch je posnel dokumentarec, zgodbo o Iggyju Popu in The Stooges Gimme Danger<\/strong> \/\u2026\/, ampak re\u010di ho\u010dem: \u010de bi Jarmusch posnel dokumentarec, ki bi bil v svojem minimalisti\u010dnem duhu tako o\u010darljiv in ekscentri\u010den kot njegovi igrani filmi. \/\u2026\/ Carmine Street Guitars<\/strong> je poln prizorov, v katerih kak priznani hipsterski glasbenik \/\u2026\/ vstopi v trgovino, vklopi eno Rickovih kitar v oja\u010devalec in spontano zaigra \u2013 mi pa za\u010dutimo radost tistega, kar sli\u0161i in \u010duti v teh in\u0161trumentih: visoko zvene\u010di je ne sais quoi<\/em>. Jazz kitarist Bill Frisell odigra solo razli\u010dico Surfer Girl<\/em> \/\u2026\/ in reverb<\/em> lepota komada ti vzame sapo. Kirk Douglas iz zasedbe The Roots govori za ves film, ko re\u010de: ‘Obo\u017eujem to preprostost. En pickup<\/em>. Les. Elektrika. Bum!’ \/\u2026\/ Carmine Street Guitars<\/strong> je dokumentarna pesem v prozi, ki se giblje v predtehnolo\u0161kih ritmih Ricka Kellyja.\u00ab \u00bbPortret \/\u2026\/ trgovine s kitarami kot boemske oaze je ljubezensko pismo tamkaj\u0161njim glasbenikom \u2013 in absolutno klju\u010den dokumentarec o pomenu skupnosti. \/\u2026\/<\/p>\n Opazujemo ljudi, ki stopajo skozi vrata \/\u2026\/ in se ‘iz druge roke’ kopljemo v toplem, \u017eare\u010dem ob\u010dutku, ki ga ta kraj daje svojim rednim obiskovalcem. \/\u2026\/ Dokumentarec sku\u0161a gledalcu predvsem pri\u010darati ob\u010dutek, kako je preprosto biti<\/em> tam, kar je \u017ee samo po sebi velik privilegij.\u00ab \u00bbDoku Carmine Street Guitars<\/strong> \u2013 remiks Wangovega Modrega v obraz<\/strong> in Grohlovega Sound Cityja<\/strong> \u2013 je zgodba o tem, kako je les, iz katerega je New York, ustvaril ne le tipi\u010dno newyor\u0161ki zvok (Lou Reed!), temve\u010d unikatno boemsko skupnost (Greenwich Village), ki jo je zdaj po\u017erla gentrifikacija in ki jo evocirajo le \u0161e Kellyjeve kitare, te \u201ckosti starega New Yorka\u201d, in morda filmi Jima Jarmuscha, \u0161e enega slavilca Kellyjevih kitar. Ko poslu\u0161ate te kitare iz dreves, ki jih ni ve\u010d, \u010dutite vsako letnico, vsako razpoko, vsako brazgotino, vsako gubo, obenem pa imate nenehno ob\u010dutek, da se bo zdaj zdaj prikazal Jimi Hendrix.\u00ab ZA+
– Ron Mann<\/p>\n
– Owen Gleiberman, Variety<\/em><\/p>\n
– David Fear, Rolling Stone<\/em><\/p>\n
\/ Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n