{"id":113646,"date":"2022-04-01T15:03:12","date_gmt":"2022-04-01T13:03:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/delo-brez-avtorja\/"},"modified":"2024-06-11T13:42:27","modified_gmt":"2024-06-11T11:42:27","slug":"delo-brez-avtorja","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/delo-brez-avtorja\/","title":{"rendered":"Delo brez avtorja"},"content":{"rendered":"<p><strong>zgodba<\/strong><br \/>\nKmalu po koncu vojne, ki Nem\u010dijo razseka na dvoje, se nadebudni in izjemno nadarjeni Kurt v Dresdnu vpi\u0161e na \u0161tudij slikarstva. Tam sre\u010da iskrivo Ellie, \u0161tudentko modnega oblikovanja, in se vanjo usodno zaljubi. Elliejin o\u010de, profesor Seeband, eden najbolj \u010dislanih nem\u0161kih ginekologov, nad h\u010derinim izborom partnerja ni pretirano navdu\u0161en. Odlo\u010den je, da bo par razdrl, vendar se ne on ne Kurt ne zavedata, da je njuni \u017eivljenji \u017ee pred mnogimi leti povezal grozovit zlo\u010din &#8230;<\/p>\n<p>Za tujejezi\u010dnega oskarja in zlati globus nominirana drama Floriana Henckla von Donnersmarcka (<strong>\u017divljenje drugih<\/strong>) z epskim zamahom objame tri desetletja nem\u0161ke zgodovine in skozi napeto, vznemirljivo dru\u017einsko sago izri\u0161e posvetilo osvobajajo\u010di mo\u010di umetnosti.<\/p>\n<p><strong>iz prve roke<\/strong><br \/>\n\u00bbTa film je navdihnila \u017eivljenjska zgodba velikega nem\u0161kega slikarja Gerharda Richterja, ki si deli nekatere podobnosti z likom Kurta, njegova filozofija pa se glasi: &#8216;Ni\u010desar ni, \u010desar ne bi mogli izraziti skozi lepoto.&#8217; \/&#8230;\/ To smo posku\u0161ali dose\u010di tudi mi: sku\u0161ali smo poiskati resnico skozi lepoto, saj sta lepota in resnica tisti dve zadevi, ki ju zasleduje ve\u010dina umetnikov. \/&#8230;\/ Nekaj elementov iz Richterjeve biografije nam je slu\u017eilo kot odsko\u010dna deska, a to je dramska fikcija, ne biografska drama. Nisem se hotel zavezati dejstvom, saj resni\u010dno verjamem, da je dobra fikcija bolj vznemirljiva, prina\u0161a ve\u010d zadovoljstva in je nekako celo veliko bolj resni\u010dna od dejstev. Richterjevo \u017eivljenje je bilo zanimivo izhodi\u0161\u010de za dramo o dru\u017einskih skrivnostih, o tem, kako lahko zlo\u010dinci in \u017ertve sobivajo v isti dru\u017eini. \/\u2026\/ Film <strong>\u017divljenje drugih<\/strong> je raziskoval vpra\u0161anje, kako lahko umetnost spremeni \u010dloveka in vpliva na njegovo \u017eivljenje. <strong>Delo brez avtorja<\/strong> je na neki na\u010din zrcalna podoba tega filma, saj raziskuje, kako lahko grozovite dogodke iz na\u0161ih \u017eivljenj preoblikujemo v umetnost in kako imamo ljudje nekak\u0161no \u010dudno, \u010dudovito sposobnost preobrazbe lastnega trpljenja v nekaj izjemnega. To je skoraj neke vrste alkimija \u2013 svinec lastne travme lahko pretopimo v zlato umetnosti. \/&#8230;\/ <strong>Delo brez avtorja<\/strong> je vpogled v to alkimijo skozi prizmo zgodovinskih travm moje de\u017eele, Nem\u010dije.\u00ab<br \/>\n&#8211; Florian Henckel von Donnersmarck<\/p>\n<p><strong>portret avtorja<\/strong><br \/>\nNem\u0161ki re\u017eiser Florian Henckel von Donnersmarck (rojen leta 1973 v K\u00f6lnu) je najve\u010dji uspeh dosegel \u017ee s prvencem <strong>\u017divljenje drugih<\/strong> (Das Leben der Anderen, 2006), ki mu je poleg vrste drugih nagrad prinesel tudi oskarja za najbolj\u0161i tujejezi\u010dni film. Sledila je velika hollywoodska produkcija, romanti\u010dna komedija <strong>Turist<\/strong> (The Tourist, 2010), ki je kljub slabim kriti\u0161kim odzivom prejela tri nominacije za zlati globus. S filmom <strong>Delo brez avtorja<\/strong>, ki je bil premierno prikazan na festivalu v Benetkah, se je znova vrnil pod okrilje nem\u0161ke kinematografije.<\/p>\n<p><strong>kritike<\/strong><br \/>\n\u00bbEpski, pa vendar intimen film skozi delno biografsko pripoved popi\u0161e tri desetletja nem\u0161ke zgodovine, ki zajemajo nacizem, vojno, sovjetsko nadvlado, vzpostavitev berlinskega zidu in protagonistov pobeg na Zahod. Obenem pa je to zgodba \u2013 ob\u010dasno sentimentalna, a pogosto ganljiva \u2013 o osvobajajo\u010di mo\u010di umetnosti.\u00ab<br \/>\n&#8211; Christopher Orr, <em>The Atlantic<\/em><\/p>\n<p>\u00bbV prizoru izjemne tehni\u010dne bravure Kurt uporabi projektor in odprto okno, da bi na\u0161el pomen v ne\u010dem, kar so njegovi kolegi sprva omalova\u017eujo\u010de ozna\u010dili za slikanje prek starih fotografij. Prav skozi umetnost ustvarjanja umetnosti film poka\u017ee, kako lahko ustvarjalna iskrica osvetli utripajo\u010de srce zgodovine. O\u017earjen s poeti\u010dno Deschanelovo fotografijo in podprt z re\u017eiserjevim ob\u010dutkom za dramo se film loti primitivnih sil, ki dolo\u010dajo na\u0161a \u017eivljenja. Celo kadar se spotakne, je ni\u010d manj kot vznemirljiv.\u00ab<br \/>\n&#8211; Peter Travers, <em>Rolling Stone<\/em><\/p>\n<p>\u00bb<strong>Delo brez avtorja<\/strong> je nemalokrat ganljiva, premi\u0161ljena drama o vzporednicah med osebno izku\u0161njo, politiko in umetnostjo.\u00ab<br \/>\n&#8211; Demetrios Matheou, <em>Screen Daily<\/em><\/p>\n<p>\u00bbEpska, ve\u010dgeneracijska zgodba o umetnosti, ljubezni, tragediji in politiki \/\u2026\/. Ena subtilnej\u0161ih odlik filma je spreten prikaz od vojne izmu\u010denega, pora\u017eenega ljudstva, ki komunizma ni do\u017eivelo kot revolucijo, ampak zgolj kot zamenjavo. Insignije in katekizmi so se zamenjali, osnovni na\u010dini delovanja pa so si v neusmiljenem favoriziranju dogme pred moralnimi na\u010deli ostali groteskno podobni.\u00ab<br \/>\n&#8211; Jessica Kiang, <em>Variety<\/em><\/p>\n<p>\u00bbCaleb Deschanel je bil za \u010dudovito fotografijo, v kateri odzvanja Richterjev izmeni\u010dno omeh\u010dan in nepopustljivo natan\u010den slikarski slog, upravi\u010deno nominiran za oskarja. S pomo\u010djo iz\u010di\u0161\u010dene, ne\u017ene barvne palete, ki se postopoma umika \u017eivahnim zamahom temno turkizne, filmarji ustvarijo intenzivno podobo ne le nekega zgodovinskega obdobja, ampak tudi prebujajo\u010dega se in vse odlo\u010dnej\u0161ega notranjega \u017eivljenja.\u00ab<br \/>\n&#8211; Ann Hornaday, <em>The Washington Post<\/em><\/p>\n<p>\u00bb\u010ceprav je med Seebandovo in Kurtovo dru\u017eino vrsta povezav, re\u017eiser filma ne spremeni v tiste vrste dramo, ki bi jo poganjala \u0161okantna razkritja. Nasprotno, srhljiva povezava med Seebandom in teto Elizabeth ter nakazana, rahlej\u0161a vez med Elizabeth in Ellie ve\u010dinoma ostajata v ozadju, kot nekak\u0161na kozmi\u010dna ureditev, ki ji ni mogo\u010de ube\u017eati. Kot bi hotel povedati, da se zgodovina v\u010dasih odvija po skrivnostno povezanih poteh, resnico pa je le redko mogo\u010de razkriti ali razumeti.\u00ab<br \/>\n&#8211; Boyd van Hoeij, <em>The Hollywood Reporter<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Za tujejezi\u010dnega oskarja in zlati globus nominirana drama Floriana Henckla von Donnersmarcka (\u017divljenje drugih) z epskim zamahom objame tri desetletja nem\u0161ke zgodovine in skozi napeto, vznemirljivo dru\u017einsko sago izri\u0161e posvetilo osvobajajo\u010di mo\u010di umetnosti.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":262279,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/113646"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/262279"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=113646"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}