{"id":111573,"date":"2020-07-13T12:34:16","date_gmt":"2020-07-13T10:34:16","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/bilo-je-nekoc-v-hollywoodu\/"},"modified":"2020-07-13T13:02:08","modified_gmt":"2020-07-13T11:02:08","slug":"bilo-je-nekoc-v-hollywoodu","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/bilo-je-nekoc-v-hollywoodu\/","title":{"rendered":"Bilo je neko\u010d \u2026 v Hollywoodu"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
Los Angeles leta 1969; na vrhuncu hipijevskega Hollywooda. Biv\u0161i zvezdnik kavbojske TV-serije Rick Dalton in njegov dolgoletni kaskaderski dvojnik Cliff Booth i\u0161\u010deta svoje mesto v industriji, ki je ne prepoznata ve\u010d. A Rick ima zelo slavno sosedo: Sharon Tate \u2026<\/p>\n

Film Quentina Tarantina je poklon zadnjim trenutkom hollywoodske zlate dobe in re\u017eiserjevo najbolj osebno delo doslej. <\/strong>Zlati globus za najbolj\u0161o komedijo ali muzikal ter oskar za stransko mo\u0161ko vlogo.<\/p>\n

zanimivosti<\/strong><\/p>\n

Quentin Tarantino je dan pred svetovno premiero v Cannesu na Twitterju in Instagramu objavil naslednji poziv: \u00bbRad imam film. Tudi vi ga imate radi. To je popotovanje, na katerem prvi\u010d odkriva\u0161 neko zgodbo. \/\u2026\/ Igralci in ostala ekipa so trdo delali, da bi ustvarili nekaj izvirnega. Zato vas prosim, da se izognete razkrivanju \u010desarkoli, kar bi kasnej\u0161im gledalcem zgodbo onemogo\u010dilo do\u017eiveti na enak na\u010din.\u00ab<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\u00bbS tem filmom sem se bolj kot s katerim koli drugim pribli\u017eal \u0160undu<\/strong>. \/\u2026\/ To je po vsej verjetnosti moje najbolj osebno delo. Zame so to nekak\u0161ni spomini. Alfonso [Cuar\u00f3n] je imel Romo in Ciudad de M\u00e9xico leta 1970. Jaz sem imel Los Angeles in leto 1969. To sem jaz. To je leto, ki me je izoblikovalo. Takrat sem bil star \u0161est let. To je moj svet. In film je moje ljubezensko pismo Los Angelesu.\u00ab
– Quentin Tarantino<\/p>\n

kritike<\/strong>
\u00bbQuentin Tarantino svobodno prepleta lastne domislice z miti in legendami hollywoodskega poznega zlatega obdobja \/\u2026\/ ter postre\u017ee z enim najbolj navdu\u0161ujo\u010de bistroumnih meta-filmov, kar smo jih kdaj videli \u2013 vse dokler, dokler \u2026 \u00a0\/\u2026\/ V tem \u017eivahnem, z zvezdami nabitem fenovskem posvetilu televizijskim serijam in B-filmom izpred nekaj desetletij Tarantino z navidezno lahkotnostjo razkrije izmuzljivo resnico o filmskem ustvarjanju, samomitologizaciji in minljivosti \u2013 resnico, ki je globoka in nam daje misliti. Videti je, da re\u017eiser po\u010dasi \u010duti te\u017eo svojih let \u2013 in to sploh ni slaba stvar! Gostobesednost njegovih prej\u0161njih del je izginila in izvrstni igralski nastopi so kon\u010dno dobili prostor, da zadihajo, vna\u0161ajo\u010d melanholi\u010dne, elegi\u010dne tone v kot vedno ostri scenarij. Ta eleganca traja skoraj do konca filma, vse dokler nas iz vznesenega, ekstati\u010dnega stanja nenadoma ne vr\u017ee neizogibni, neutemeljeni izbruh slabega okusa; do\u017eivetje, za katerega re\u017eiser ni hotel, da nam ga pokvarijo. \/\u2026.\/ Lepo zagorela Leonardo DiCaprio in Brad Pitt iz\u017earevata tak\u0161no Redford\/Newman karizmo, da je te\u017eko verjeti, da nista partnerja \u017ee od nekdaj.\u00ab
– Jessica Kiang, Sight & Sound<\/em><\/p>\n

\u00bb\/\u2026\/ nekak\u0161en \u010dudovito zlo\u0161\u010den mega-prora\u010dunski hangout<\/em> film, ki veselo in klepetavo krmari med re\u017eiserjevimi obsesijami z B-filmi, cenenimi televizijskimi serijami in malopridnimi, karizmati\u010dnimi mo\u0161kimi, ki kramljajo v tistem posebnem ritmu, kakr\u0161nega lahko ustvari samo en \u010dlovek v Hollywoodu.\u00ab
– Guy Lodge, The Playlist<\/em><\/p>\n

\u00bbKo se Rick navdu\u0161uje nad Polanskim, je v njegovem vznemirjenju te\u017eko presli\u0161ati Tarantinov glas. \/\u2026\/ Polanski v nekem smislu deluje kot tragi\u010dna razli\u010dica Tarantina, nekak\u0161en grozljivi doppelg\u00e4nger<\/em> \u2013 in to je po mojem mnenju eden izmed razlogov, zakaj pri\u010dujo\u010di film deluje bolj osebno od nekaterih re\u017eiserjevih nedavnih del. Tarantino resni\u010dno ljubi ta svet in njegova ljubezen pre\u017eema prav vsak pogovor, vsak filmski namig in pripovedni zasuk.\u00ab
– Manohla Dargis, The<\/em> New York Times<\/em><\/p>\n

\u00bbSeveda ni prvi\u010d, da je re\u017eiser iz fikcije in resni\u010dnosti naredil s krvjo o\u0161kropljena partnerja; niti nam ni prvi\u010d podal nezasli\u0161anega namiga, da lahko film \u2013 kot umetnost ali pa kot industrija \u2013 bolj kot karkoli drugega na svetu ponudi uteho za nekatere najbolj grenke nepopolnosti \u017eivljenja. S spoilerji ali brez njih: morda vas film niti ne bo tako presenetil \u2013 kar pa \u0161e ne pomeni, da vas ne bo osupnil.\u00ab
– Justin Chang, Los Angeles Times<\/em><\/p>\n

\u00bbPretresljiv, prevzemajo\u010d, \u010dudovito posnet v celuloidnih primarnih barvah modrega in zlatega neba: toplih barvah, o katerih je pela Mama Cass. Tarantino o\u017eivi Los Angeles leta 1969 z vso svojo obi\u010dajno silovitostjo in vznesenim, histeri\u010dnim poznavalstvom popkulturnih podrobnosti. \/\u2026\/ To je popolnoma nezasli\u0161an, zme\u0161an, neodgovoren, pa tudi briljanten film!\u00ab
– Peter Bradshaw, The Guardian<\/em><\/p>\n

\u00bbBilo je neko\u010d \u2026 v Hollywoodu <\/strong>je eno bolj zrelih re\u017eiserjev del, ki njegov igrivi na\u010din pripovedovanja zdru\u017ei z izjemno obrtni\u0161ko spretnostjo in ubijalskima nastopoma glavnih dveh igralcev \/\u2026\/. Pa vendar gre \u0161e vedno za zelo tarantinovski film, poln iskrenih \u010dustev v enem trenutku in brezsramno trapast v naslednjem.\u00ab
– Dave Calhoun, Time Out<\/em><\/p>\n

\u00bbGre predvsem za ljubezensko zgodbo: med najbolj\u0161ima prijateljema (zahajajo\u010do televizijsko zvezdo v podobi Leonarda DiCapria in njegovim kaskaderjem Bradom Pittom) ter med Tarantinom in Los Angelesom njegove mladosti \/\u2026\/. \u010cetrt stoletja po tistem, ko je bil v Cannesu premierno prikazan \u0160und<\/strong>, smo pri\u010da elegantnemu zasuku v novo smer \u2013 in toplina je ve\u010d kot dobrodo\u0161la.\u00ab
– Fionnuala Halligan, Screen International<\/em><\/p>\n

\u00bbFilm Once Upon a Time …in Hollywood<\/strong> je tako dober, da je postal akronim – OUATIH<\/strong>. \/…\/ Sharon Tate prihaja, Rick Dalton odhaja. OUATIH<\/strong> je film o starem, ki odhaja, in novem, ki prihaja, toda staro \u0161e ni od\u0161lo, novo pa \u0161e ni pri\u0161lo – in ko staro umira, novo pa se \u0161e ne zmore roditi, napo\u010di, kot bi rekel Antonio Gramsci, \u010das po\u0161asti. V Hollywoodu napo\u010di \u010das po\u0161asti – poleti 1969. \/…\/\u00a0 OUATIH<\/strong>, ki sku\u0161a revidirati pokol na Cielo Driveu in odre\u0161iti Hollywood, je popkulturni monument, metafilmska pulp fiction, komedija holivudske nravi, ameri\u0161ki grindhouse, revizionisti\u010dni \u0161oker, tragedija ma\u0161\u010devanja, altmanska freska \/…\/, zakonspirirana reimaginacija Divje bande<\/strong> (1969) , le da se ne dogaja v Mehiki, temve\u010d v holivudskih sanjah, in travestija Trumpove Amerike. To je pravljica o \u201cdobrih starih \u010dasih\u201d, ko je bila Amerika \u201cvelika\u201d, ko so bile spolne identitete, spolne vloge in spolne hierarhije jordanpetersonovsko jasne, ko so bili mo\u0161ki glavni, \u017eenske pa – kot Sharon Tate – nose\u010de. In seveda, to je obenem groteska o zastarevanju in zatonu belega mo\u0161kega – o mo\u0161kem, nekdanjem vladarju, ki izgublja potenco, avtoriteto, dru\u017ebeno mo\u010d, o mo\u0161kem, ki se ne more sprijazniti z razpadom \u201ckavbojskega\u201d patriarhalnega reda, o mo\u0161kem, ki mu je \u010das potekel, o mo\u0161kem, ki trpi in jo\u010de. \/…\/ A nikar ne spreglejte, da je OUATIH<\/strong> tudi balada o spolzkosti nostalgije – o njeni mamljivi, hipnoti\u010dni, nevarni dvoumnosti. Slavljenje \u201cidealne\u201d preteklosti je vedno slavljenje \u010dasa, kije ene privilegiral, druge pa poni\u017eal. V \u201cdobrih starih \u010dasih\u201d vedno koga razsekajo. To je film o transformativni mo\u010di nostalgije po Hollywoodu, v katerem Sharon Tate ne bi bila umorjena (in po \u010dasu, kije obstajal le v filmih), a obenem tudi film o transformativni mo\u010di starega – in zastarelosti novega. \/…\/ Trump je nostalgijo prelevil v fa\u0161izem. In popolna, brutalna, srhljiva, sadisti\u010dna, orgiasti\u010dna alegorija tega je finale, v katerem \u010dlani Mansonove \u201cdru\u017eine\u201d, ki se z razpadlega, razsutega, distopi\u010dnega Spahnovega ran\u010da – \u201cshithole\u201d, bi mu rekel Trump – priklatijo na elitni losangele\u0161ki Cielo Drive (ja, tja invazivno \u201cmigrirajo\u201d!), sre\u010dajo Posebno poro\u010dilo<\/strong>, ali \u010de ho\u010dete, splatterski preventivni udarec, ognjemet, shock & awe. Tako kot Hitler v Neslavnih barabah<\/strong>. In Rick ne pu\u0161\u010da nobenega dvoma, da je videl Neslavne barabe<\/strong>. Kot veste, so Hitlerja ubili s filmom. In tudi v OUATIHu<\/strong> Tarantino nad Mansonovo \u201cdru\u017eino\u201d spusti mo\u010d in jezo filma, njegov srd, njegovo utopi\u010dnost, njegov nadrealizem, njegovo fantazijsko vnemo, njegovo trivialnost. Le da \u201cobraz \u017eidovskega ma\u0161\u010devanja\u201d zamenja obraz holivudskega ma\u0161\u010devanja. Hollywood eksplodira zgodovini v obraz. Kot kozmi\u010dni ki\u010d.\u00ab ZELO ZA
Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n

\u00bbVse do Neslavnih barab<\/strong> (2009) je kazalo, da je edina realnost, na katero se Tarantinovi filmi
nana\u0161ajo, iz nje \u010drpajo, jo preobra\u010dajo in predelujejo, realnost filmskega univerzuma. V Neslavnih barabah<\/strong> pa se je lotil neke zgodovinske realnosti, druge svetovne vojne, vendar ne le kot \u017ee filmsko posredovane, marve\u010d tudi in predvsem \u00bbpopravljene\u00ab \u2013 s posre\u010denim atentatom na Hitlerja (in celo s po\u017eigom vse nacisti\u010dne elite v kinu). In podobno je v Djangu brez okovov<\/strong> (2012), kjer nem\u0161ki King Schulz naredi nekaj, kar je bilo tri leta pred ameri\u0161ko dr\u017eavljansko vojno povsem nezasli\u0161ano: osvobodi \u010drnskega su\u017enja Djanga in \u0161e ve\u010d \u2013 pred samim Lincolnom mu omogo\u010di, da odpravi su\u017eenjstvo, sicer le na neki planta\u017ei. In te \u00bbrevizionisti\u010dne linije\u00ab se Tarantino dr\u017ei tudi v Bilo je neko\u010d v Hollywoodu<\/strong>: pokol Sharon Tate in njenih prijateljev v vili Romana Polanskega, delo \u0161tirih vernikov Charlesa Mansona, se ni zgodil, \u010deprav je film vse od napisa Cielo Drive nanj namigoval. Toda Bilo je neko\u010d v Hollywoodu<\/strong> vseeno ne mine brez finalnega pokola, ki pa ga je najbr\u017e treba vzeti kot tarantinovsko filmsko ma\u0161\u010devanje Mansonovi sekti, ki je s tem pokolom uni\u010dila tudi hipijevsko gibanje. Res je, da se je tudi Manson hotel ma\u0161\u010devati, toda filmsko ma\u0161\u010devanje je vendarle samo spektakel.\u00ab
Zdenko Vrdlovec, Dnevnik<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Film Quentina Tarantina je poklon zadnjim trenutkom hollywoodske zlate dobe in re\u017eiserjevo najbolj osebno delo doslej.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":132615,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/111573"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/132615"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=111573"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}