Carinska uslu\u017ebenka Tina je znana po svojem nenavadnem daru voha, s katerim lahko zazna celo ob\u010dutek krivde. A ko neko\u010d mimo nje prikoraka Vore, mo\u017eakar sumljivega videza, je njena sposobnost prvi\u010d postavljena pod vpra\u0161aj. Tina sluti, da tujec skriva nekaj, \u010desar ne more prav dolo\u010diti. \u0160e huje: do njega \u010duti \u010dudno privla\u010dnost.<\/p>\n
Delo, ki ga kritiki ozna\u010dujejo za me\u0161anico nordijskega noira, socialnega realizma in nadnaravne grozljivke, iransko-\u0161vedski re\u017eiser raje opisuje kot zgodbo o osamljenosti in hrepenenju po ljubezni. Film za vse, ki so se kadarkoli po\u010dutili kot outsiderji. Zmagovalec sekcije Posebni pogled na lanskem Cannesu.<\/p>\n
\u00bbFilmi so edinstveni, ker lahko z varljivo natan\u010dnostjo simulirajo \u010dlove\u0161ko \u017eivljenje. Ljudi vidim kot visoko razvite \u017eivali, privla\u010dijo pa me situacije, v katerih se na\u0161i \u017eivalski nagoni znajdejo v navzkri\u017eju z dru\u017ebenim ustrojem. Situacije, ko se za\u010dne tanka plast civilizacije, pod katero \u017eivimo, lu\u0161\u010diti, in so protagonisti porinjeni v skrajnost. A ne le zato, ker so skrajnosti zanimive. Zanima me njihov odziv. Kompleksnost te situacije je v njeni lepoti, ne \u017ealosti. \/\u2026\/ Zelo me zanima psihologija narave proti vzgoji. Kaj se zgodi, ko se pribli\u017ea\u0161 meji \u010dlove\u0161kosti? In kaj sploh dolo\u010da \u010dlove\u0161kost? Mislim, da ne gre ve\u010d le za umetni\u0161ko ali eksistencialno vpra\u0161anje kot morda v osemnajstem stoletju. Kmalu bomo morali namre\u010d odgovarjati na legalna, eti\u010dna in tehni\u010dna vpra\u0161anja o \u010dlove\u0161kosti. In eno bistvenih vpra\u0161anj mojega filma je: Kaj je tisto, kar nas dela ljudi? \/\u2026\/ Meja<\/strong> ni zgodba o ‘nas proti njim’, ampak o nekom, ki lahko izbere svojo identiteto, in to tudi naredi. No\u010dem se zapletati v politiko identitete. Verjamem pa, da lahko svojo identiteto do neke mere izberemo sami. Vsak \u010dlovek po svoje interpretira tisto, kar vidi pri drugih ljudeh. Gre le za kontekst. \/\u2026\/ \u010ceprav me rasne razprave ne zanimajo preve\u010d, \u017ee od otro\u0161tva vem, kaj pomeni biti del manj\u0161ine. V manj\u0161ini se po mojem mnenju ne znajde\u0161 le zaradi druga\u010dne barve ko\u017ee, ampak zaradi druga\u010dne osebnosti. Sam sem pripadnik manj\u0161ine ravno tako v Iranu kot v Kopenhagnu. \/\u2026\/ Ne bi se opisal kot ljubitelja grozljivk ali \u017eanrskih filmov. Zanima me vse, kar se dogaja pod povr\u0161jem; kar vpliva na ljudi na njim neznane na\u010dine. Ampak \u017eanrski filmi so tudi dobra zabava in v\u0161e\u010d mi je ideja, da gledalec ob njih pozabi na vse in se sprosti. To je dober trenutek, da za\u010dne\u0161 govoriti o politiki na bolj subtilen in prikrit na\u010din. \/\u2026\/ Obo\u017eujem Luisa Bu\u00f1uela; pravzaprav sem po njem poimenoval svojega sina. Moj velik navdih je tudi Chantal Akerman; poklonil sem se ji s prvim kratkim filmom. V\u0161e\u010d mi je, kako banalnost \u017eivljenja pri\u017eene do absurdne in nadrealisti\u010dne ravni. Fellini je \u0161e eden izmed mojstrov, ki jih ob\u010dudujem. Mislim, da bi si zaslu\u017eil oznako ‘filmski Wagner’ \u2013 zaradi na\u010dina, kako s spajanjem razli\u010dnih \u017eanrov ustvari nekaj novega. V\u0161e\u010d mi je filmsko ustvarjanje, ki spominja na delo nekak\u0161nega cirku\u0161kega mojstra.\u00ab Meja <\/strong>temelji na istoimenski kratki zgodbi Johna Ajvida Lindqvista, avtorja literarne uspe\u0161nice L\u00e5t den r\u00e4tte komma in<\/em>, po kateri je bil posnet kriti\u0161ko hvaljen in ve\u010dkrat nagrajen \u0161vedski film Vampirska ljubezen<\/strong> (Tomas Alfredson, 2008) in njegova prav tako uspe\u0161na angle\u0161ko govore\u010da priredba Spusti me k sebi <\/strong>(Matt Reeves, 2010).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Delo, ki ga kritiki ozna\u010dujejo za me\u0161anico nordijskega noira, socialnega realizma in nadnaravne grozljivke, iransko-\u0161vedski re\u017eiser raje opisuje kot zgodbo o osamljenosti in hrepenenju po ljubezni. Film za vse, ki so se kadarkoli po\u010dutili kot outsiderji. Zmagovalec sekcije Posebni pogled na lanskem Cannesu.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":111516,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/111515"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/111516"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=111515"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
– Ali Abbasi<\/p>\n