Telo mlade in pla\u0161ne Marie (Annie Girardot) je povsem poraslo z dlakami. Pred svetom se skriva v neapeljskem samostanu, kjer jo nekega dne odkrije z vsemi \u017eavbami namazani in podjetni Antonio (Ugo Tognazzi). Zapelje jo z obljubami o \u017eivljenju onkraj samostanskih zidov, se z njo poro\u010di, nato pa jo postavi na ogled kot cirku\u0161ko spako. Toda ljubezen v\u010dasih vzklije v najbolj nepri\u010dakovanih okoli\u0161\u010dinah.<\/p>\n
Tragikomi\u010dna satira in ena najbolj \u010duda\u0161kih ljubezenskih zgodb na filmu, z Annie Girardot in Ugom Tognazzijem v glavnih vlogah, nosi pe\u010dat svojega avtorja: nadrealisti\u010dni humanizem in globoko so\u010dutni nihilizem Marca Ferrerija, mojstra provokatorja, anarhi\u010dnega nekonformista in vizionarskega genija. Producent Carlo Ponti je v dejanju samocenzure filmu odrezal zaklju\u010dno sekvenco, na zahtevo koproducenta pa so morali posneti \u0161e povsem nov konec za francoski trg. Na festivalu si bomo kajpak ogledali re\u017eiserjevo izvorno in integralno verzijo.<\/p>\n
\u00bbEden Ferrerijevih najzgodnej\u0161ih in najbolj priljubljenih filmov \/\u2026\/. Hkrati huronsko sme\u0161no in groteskno, predvsem pa neobrzdano satiro \u017denska opica<\/strong> zaznamujeta brezsramni humor in anarhi\u010dna energija Ferrerijevih najbolj\u0161ih del.\u00ab <\/em>\u00bbProducenti so kasneje izrezali zaklju\u010dni prizor, kar moram ob\u017ealovati. V tem specifi\u010dnem primeru zato, ker je \u0161lo za logi\u010den in \u2013 v njegovi krutosti \u2013 razsvetljujo\u010d zaklju\u010dek; toda hkrati na splo\u0161no, ker mora biti sleherno umetni\u0161ko delo predstavljeno v svoji neokrnjeni podobi.\u00ab \u00bbV Cannesu so \u017evi\u017egali in tulili, ker Francozom ni bila po godu dlakava Annie Girardot. Zdelo se jim je neokusno. \/\u2026\/ Ko je film pri\u0161el ven, so rekli, da je slabo narejen. Kaj to pomeni \u2013 da je slabo narejen? Gre za dramo? Gre za komedijo? Pojma nimam! Ne delam razlik med \u017eanri: smeje\u0161 se, ko se pa\u010d smeje\u0161.\u00ab Tragikomi\u010dna satira in ena najbolj \u010duda\u0161kih ljubezenskih zgodb na filmu, z Annie Girardot in Ugom Tognazzijem v glavnih vlogah, nosi pe\u010dat svojega avtorja: nadrealisti\u010dni humanizem in globoko so\u010dutni nihilizem Marca Ferrerija, mojstra provokatorja, anarhi\u010dnega nekonformista in vizionarskega genija.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":109212,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/109211"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/109212"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=109211"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
– Film Society of Lincoln Center<\/em><\/p>\n
– Alberto Moravia, L’Espresso <\/em>(9. 2. 1964)<\/p>\n
– Marco Ferreri<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"