{"id":103667,"date":"2020-01-07T21:44:19","date_gmt":"2020-01-07T20:44:19","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/film\/colette\/"},"modified":"2021-05-28T08:51:27","modified_gmt":"2021-05-28T06:51:27","slug":"colette","status":"publish","type":"movie","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/film\/colette\/","title":{"rendered":"Colette"},"content":{"rendered":"

zgodba<\/strong>
\nSidonie-Gabrielle Colette je bistro in rado\u017eivo pode\u017eelsko dekle, ki jo poroka s karizmati\u010dnim egocentrikom Willyjem pripelje naravnost v sredi\u0161\u010de \u017eivahnega umetni\u0161kega vrenja v Parizu. Podjetni Willy prepozna \u017eenin talent in jo spodbudi k pisanju, a vztraja, da knjigo objavi pod njegovim imenom. Prva zgodba iz \u0161kandalozne serije Claudine<\/em> v trenutku postane senzacija, Colette in Willy pa glavni pari\u0161ki zvezdni\u0161ki par. Toda Colette kmalu ugotovi, da Willyja poleg uspeha zanimajo tudi druge \u017eenske, nedolgo zatem pa podobne vzgibe odkrije \u0161e pri sebi. Bolj ko se osvobaja in raziskuje lastne \u017eelje in hrepenenja, bolj v njej raste potreba, da se kot \u017eenska in umetnica re\u0161i jarma svojega mo\u017ea.<\/p>\n

Biografska drama o rado\u017eivi francoski pisateljici, ki na pragu moderne dobe s svojim \u017eivljenjem in delom ru\u0161i tabuje, izziva vladavino patriarhata in nazadnje pokoplje figuro pokorne \u017eene. Colette<\/strong> je zre\u017eiral Wash Westmoreland, sore\u017eiser filma \u0160e vedno Alice<\/strong>.<\/p>\n

iz prve roke<\/strong>
\n\u00bbOkrog leta 1999 je za\u010del Richard [pokojni Richard Glatzer, re\u017eiserjev umetni\u0161ki in \u017eivljenjski partner, op. ur.] na veliko prebirati Colette \u2013 tako njeno literaturo kot razli\u010dne biografije o njej \u2013 in navdu\u0161il je tudi mene. Ugotovila sva, da se tu skriva odli\u010den film, zlasti \u010de se osredoto\u010di\u0161 na njen prvi zakon. To je bil \u010das klju\u010dnih sprememb, za\u010detek moderne dobe. Na podro\u010dju spolnih vlog so se dogajali tektonski premiki; \u017eenske so zahtevale ve\u010d mo\u010di na vseh podro\u010djih \u017eivljenja in mo\u0161ki so se temu z vso silo upirali. \/…\/ Colettino \u017eivljenje bi zadostovalo za \u0161tiri ali pet sezon televizijske nadaljevanke, njen zakon z Willyjem pa je bil odli\u010dna snov za dveurni film o \u017eenski, ki je \u017eelela biti sli\u0161ana, in mo\u0161kem, ki je imel oblast nad njenim glasom. \/…\/ Colettino pisanje je mo\u010dno povezano z njenim \u017eivljenjem. Vse, kar se ji je v razli\u010dnih \u017eivljenjskih obdobjih dogajalo, je z minimalno zakrinkanimi liki pristalo med platnicami. Zdi se mi, da mnogi pisatelji pi\u0161ejo sijajne zgodbe, a \u017eivijo varljivo umirjena \u017eivljenja, Colette pa je imela divje \u017eivljenje, raziskovala je svojo seksualnost, se osebnostno razvijala in vse to po\u010dela na o\u010deh javnosti. \/…\/ Imela je zelo mo\u010dan notranji kompas. Odrasla je na pode\u017eelju in razvila lasten ob\u010dutek za to, kaj je prav, ter se po njem ravnala. Na dru\u017ebene norme se ni prav dosti ozirala in mislim, da je prav zato tako zanimiva za dana\u0161nji \u010das.\u00ab
\n– Wash Westmoreland<\/p>\n

zanimivosti<\/strong>
\nFrancoska pisateljica Sidonie-Gabrielle Colette (1873\u20131954) je prve, delno avtobiografske zgodbe iz takrat \u0161kandalozne serije Claudine<\/em> izdala pod imenom prvega mo\u017ea, znanega pisca in zalo\u017enika z umetni\u0161kim imenom Willy. Bil je eden najbolj zloglasnih pari\u0161kih libertincev, ki je Colette vpeljal v avantgardne umetni\u0161ke in intelektualne kroge in jo spodbujal k lezbi\u010dnim razmerjem. Po lo\u010ditvi se je Colette ukvarjala s plesom in uprizoritveno umetnostjo ter ljubimkala z mnogimi \u017eenskami. Pozneje se je poro\u010dila \u0161e dvakrat, precej prahu pa je dvignila tudi s tem, da je drugega mo\u017ea varala z njegovim sinom. Leta 1948 je bila nominirana za Nobelovo nagrado za literaturo. V sloven\u0161\u010dino je prevedenih ve\u010d njenih del: \u010cisto in ne\u010disto<\/em>, Claudinin dom<\/em>, Potepinka<\/em>, Lepotec Ch\u00e9ri<\/em>, Zeleno \u017eito<\/em> in Svitanje<\/em>. Njeno novelo Gigi<\/em> je Vincente Minnelli leta 1958 priredil v znameniti muzikal z Leslie Caron.<\/p>\n

portret avtorja<\/strong>
\nWash Westmoreland (rojen leta 1966 v Leedsu) je britanski neodvisni re\u017eiser, ki je ve\u010dino svojih filmov ustvaril na ameri\u0161kih tleh v sore\u017eiji s pokojnim mo\u017eem Richardom Glatzerjem. Ve\u010dji preboj sta dosegla leta 2006 s filmom Quincea\u00f1era<\/strong>, ki je bil premierno prikazan na festivalu Sundance, kjer je prejel veliko nagrado \u017eirije in nagrado ob\u010dinstva. Njun zadnji skupni film \u0160e vedno Alice<\/strong> (Still Alice, 2014) je do\u017eivel premiero na festivalu v Torontu, Julianne Moore pa je za vlogo profesorice z diagnozo hitro napredujo\u010de Alzheimerjeve bolezni prejela vrsto priznanj, med drugim oskarja, zlati globus in nagrado BAFTA. Colette<\/strong> je prvi film po Glatzerjevi smrti, ki ga je Westmoreland posnel v samostojni re\u017eiji, premierno pa je bil prikazan na festivalu Sundance.<\/p>\n

kritike<\/strong>
\n\u00bbColette<\/strong> je s \u010dudovitimi kostumi \/…\/ ble\u0161\u010de\u010do fotografijo \/…\/ in neverjetno lepo glasbo \/…\/ film, ki o\u010dara \u010dute. Toda njegova mo\u010d, da se dotakne razuma in srca, izhaja iz ne\u010desa bolj intimnega: iz nepozabne podobe Colette, ki se bori proti tiraniji patriarhata in si jemlje pravico, da bi bila sli\u0161ana kot \u017eenska. Ironi\u010dno je, kako bole\u010de relevantna je ta podoba \u0161e danes.\u00ab
\n– Peter Travers, Rolling Stone<\/em><\/p>\n

\u00bbPo uvodnih prizorih, kjer Colette sredi francoskega vrta spodobno maha Willyju v slovo, utegnete pomisliti, da veste, kaj vas \u010daka. A potem, \u0161e vedno v prvih petih minutah filma, se Colette in Willy skrivaj odtihotapita na hiter seks v skedenj na drugi strani polja. Osve\u017eujo\u010de je videti kostumsko dramo, ki je tako predana radostnemu ljubimkanju, a kot priti\u010de \u017eivljenju in delu \u0161kandalozne Colette, gre za \u017ege\u010dkljivo, kvirovsko zadevo, ki ru\u0161i tabuje.\u00ab
\n– Helen O’Hara, Empire<\/em><\/p>\n

\u00bbKo nam Westmoreland pripoveduje zgodbo o Colette, hkrati ori\u0161e, kako je Claudine spremenila popularno kulturo, ko je vzpostavila nov tip junakinje, kakr\u0161ne dru\u017eba ni izkusila \u0161e nikoli poprej. Film je v svojem prikazu neizogibne sen\u010dne plati uspeha podoben drugim biografijam, a obenem poka\u017ee, kako je Colette dejstvo, da je postala nepri\u010dakovan navdih za literarni fenomen, nau\u010dilo tudi odpovedi temu liku.\u00ab
\n– Tim Grierson, Screen Daily<\/em><\/p>\n

\u00bbKljub podrobno izrisanemu portretu nekega zelo edinstvenega \u017eivljenja Colette<\/strong> na precej trpek na\u010din nagovori tudi na\u0161 \u010das, ne le s pisatelji\u010dinim bojem za re\u0161itev iz patriarhalnih okovov, ampak tudi z na\u010dinom, kako se je tega lotila \u2013 z razli\u010dnimi izraznimi sredstvi, ki so prepletala igro in ples, ter lezbi\u010dnimi razmerji, s katerimi se je izpostavljala, da bi uveljavila svojo neodvisnost \/\u2026\/.\u00ab
\n– Tim Robey, The Telegraph<\/em><\/p>\n

\u00bbUstvarjalci naslikajo pode\u017eelje v tak\u0161nem slogu, da se ne more\u0161 izogniti misli na impresionisti\u010dna platna tiste dobe. Kot da bi sonce ves \u010das sijalo skozi zelenje. Vse, od ne\u017eno valujo\u010dih hrib\u010dkov do bujnih vrtov, od zaspanih \u017eelezni\u0161kih postaj do veli\u010dastnih pode\u017eelskih dvorcev, je slikovito. Mo\u017eje v cilindrih in \u017eenske s son\u010dniki so videti, kot bi pravkar stopili iz Monetovih slik.\u00ab
\n– Geoffrey Macnab, The Independent<\/em><\/p>\n

\u00bb\/…\/ poudarek zgodbe je na ustvarjanju identitete in na vpra\u0161anju, kaj pomeni biti avtor lastne identitete. \/…\/ Colette<\/strong> inteligentno razvije idejo \u017eivljenja kot predstave in zastavi relevantna vpra\u0161anja o obvladovanju javne podobe in njenem vplivu na zasebno \u017eivljenje.\u00ab
\n– Mark Kermode, The Observer<\/em><\/p>\n

\u00bbColette<\/strong>, film o dnevih plesa, emancipacije, seksualnega eksperimentiranja, kulturne revolucije in detronizacije posesivnega mo\u0161kega, ki je Colette popisal s svojim imenom, je ravno dovolj gladek in sladek, ravno dovolj kontroverzen na nekontroverzen na\u010din ter ravno dovolj \u00bbliteraren\u00ab in \u00bb\u0161kandalozen\u00ab, da laska \u00bbliberalni\u00ab publiki \/…\/\u00ab
\n– Marcel \u0160tefan\u010di\u010d, jr., Mladina<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Biografska drama o rado\u017eivi francoski pisateljici, ki na pragu moderne dobe s svojim \u017eivljenjem in delom ru\u0161i tabuje, izziva vladavino patriarhata in nazadnje pokoplje figuro pokorne \u017eene.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":103668,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies\/103667"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/movies"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/movie"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/103668"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=103667"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}