{"id":61522,"date":"2019-02-15T14:13:48","date_gmt":"2019-02-15T13:13:48","guid":{"rendered":"http:\/\/www.kinodvor.org\/dogodek\/kurja-polt-konferenca-kultnega-filma-2\/"},"modified":"2019-02-15T14:21:06","modified_gmt":"2019-02-15T13:21:06","slug":"kurja-polt-konferenca-kultnega-filma-2","status":"publish","type":"event","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/dogodek\/kurja-polt-konferenca-kultnega-filma-2\/","title":{"rendered":"5. Kurja polt: Konferenca kultnega filma 2018"},"content":{"rendered":"

Kurja polt 2018<\/a>:\u00a0Oku\u017eba, poguba in prekletstvo! Kultni film v nacionalnem kontekstu<\/strong><\/p>\n

Pojem kultnega filma se na vse pretege izmika enostavni definiciji. Tako razli\u010dni in \u010dasovno oddaljeni filmi, kot so The Rocky Horror Picture Show<\/em> (1975), El Topo<\/em> (1970) in Mamma Mia<\/em> (2008), so v tem ali onem trenutku slu\u017eili kot primeri kulta. Razlike med temami, ki jih obravnavajo \u2013 in na\u010dini, na katere to po\u010dno \u2013, lepo ilustrirajo, kako nejasna je narava tega koncepta. Na kaj naj se torej osredoto\u010dimo, ko sku\u0161amo definirati to izmuzljivo filmsko zver, imenovano kultni film? Eden od mo\u017enih pristopov je, da v kultnem filmu prepoznamo izraz specifi\u010dnih nacionalnih oblik filmskega ustvarjanja. Leto\u0161nja konferenca bo skozi tri predavanja razprla vpogled v tri skrajno razli\u010dne nacionalne kontekste: italijansko \u017eanrsko kinematografijo 70. in zgodnjih 80. let, ki je odlo\u010dno stavila na eksploatacijski etos; avstralski \u017eanrski film, ki je nelo\u010dljivo povezan z osupljivo avtohtono pokrajino, floro in favno; ter plodoviti pod\u017eanr filmov ma\u0161\u010devanja znotraj sodobne ameri\u0161ke kinematografije. Projekt nastaja v sodelovanju z Univerzo Northumbria (Newcastle, VB). Konferenco bo povezoval dr. Russ Hunter<\/strong>, vi\u0161ji predavatelj filmskih in televizijskih \u0161tudij na Univerzi Northumbria.<\/p>\n

En, dva, tri, \u0161tiri, oku\u017eba zombijev se \u0161iri: italijanska zombi manija
Dr. Russ Hunter<\/strong> (Univerza Northumbria, VB)<\/p>\n

Italijanska filmska industrija ima od nekdaj dva obraza, kot Jekyll in Hyde: de\u017eela, ki je obrodila Sladko \u017eivljenje <\/strong>(La dolce vita, 1960), Avanturo <\/strong>(L’Avventura, 1960) in Konformista<\/strong> (Il Conformista, 1970), je ustvarila tudi filme Alien 2 Sulla Terra <\/strong>(1980), Cannibal Ferrox <\/strong>(1981) in razvpiti Zombi 2<\/strong> (1979). Da italijansko \u017eanrsko kinematografijo bistveno dolo\u010da njen eksploatacijski zna\u010daj, je prvi izpostavil kritik, scenarist in re\u017eiser Luigi Cozzi. Po njegovih besedah italijanski producent re\u017eiserja nikoli ne vpra\u0161a, kak\u0161en je njegov film, pa\u010d pa kateremu filmu<\/em> je podoben. Za italijansko filmsko industrijo je bil tako zna\u010dilen njen parazitizem, \u017eanrska produkcija pa je v tem okviru navadno izkori\u0161\u010dala popularnost filmov iz drugih delov sveta. Tako je Lucio Fulci po velikem uspehu Romerove Zore \u017eivih mrtvecev <\/strong>(Dawn of the Dead, 1978) v Italiji nemudoma posnel Zombija 2 <\/strong>in spo\u010del nov nacionalni pod\u017eanr: italijansko zombijado. Od tedaj se je italijanski zombi film s svojimi vedri krvi, mednarodnimi igralskimi zasedbami in \u010dezmernimi, neverjetnimi scenariji \u017ee zdavnaj uveljavil kot kultni fenomen v mednarodnem merilu. Dr. Russ Hunter bo v svojem predavanju za\u010drtal razvoj italijanske zombijade in pokazal, da so ti filmi, \u010detudi nastali kot izpeljanke drugih, \u0161e kako tehtni in ob\u010dasno tudi politi\u010dni ter dru\u017ebenokriti\u010dni.<\/p>\n

Dr. Russ Hunter <\/strong>je vi\u0161ji predavatelj filmskih in televizijskih \u0161tudij na Oddelku za umetnost Univerze Northumbria v angle\u0161kem Newcastlu. V svojem raziskovalnem delu se osredoto\u010da na italijanski \u017eanrski film, evropski horror film in festivale \u017eanrskega filma. O razli\u010dnih vidikih italijanske in evropske \u017eanrske kinematografije je objavil \u017ee vrsto \u010dlankov in monografij. Je sourednik zbornika Italian Horror Cinema<\/em> (s Stefanom Baschiero, 2016). Trenutno pripravlja monografijo Italian Horror: A History<\/em>, ki bo iz\u0161la leta 2019 pri zalo\u017ebi Edinburgh University Press. Prispevke je objavil v \u0161tevilnih filmskih enciklopedijah in vodnikih, aktivno pa sodeluje tudi z vrsto evropskih \u017eanrskih festivalov.<\/p>\n

Peklenska skala: po\u0161astna pokrajina avstralske grozljivke
Dr. Alexia Kannas <\/strong>(Univerza RMIT, Melbourne, Avstralija)<\/p>\n

Zlove\u0161\u010da prvobitna skalovja, srhljiva presahla jezera, orja\u0161ki morilski krokodili in poblaznele divje svinje \u2013 vsi so obrazi \u00bbpo\u0161astne pokrajine\u00ab, ki se je uveljavila kot bistvena zna\u010dilnost avstralskega horror filma. Po kriti\u0161kem in komercialnem uspehu Piknika pri Hanging Rocku <\/strong>(Picnic at Hanging Rock, 1975), kultne klasike Petra Weira, v kateri med piknikom ob doti\u010dni skali skrivnostno izgine skupina dijakinj skupaj z u\u010diteljico, je po\u0161astna pokrajina postala ponavljajo\u010d se trop avstralskih grozljivk, saj je zaradi svoje odljudnosti in tujosti dejavna narativna sila. Kot pravi avstralski filmski teoretik Mark Ryan, v avstralski grozljivki \u00bbpokrajina nima zgolj funkcije prostora, kamor je ume\u0161\u010deno dogajanje, temve\u010d postane pravnomo\u010den lik\u00ab. Dr. Alexia Kannas bo orisala popularizacijo po\u0161astne pokrajine skozi pester nabor avstralskih grozljivk, od kultnega eko-horrorja Dolgi konec tedna <\/strong>(Long Weekend, 1978) Colina Egglestona do neo-slasherja Wolf Creek <\/strong>(2005) Grega McLeana in mokumentarca Lake Mungo<\/strong> (2008) Joela Andersona, ter osvetlila kulturni kontekst, ki poraja \u0161e zlasti potentno napetost med urbanim in ruralnim prostorom v avstralski grozljivki.<\/p>\n

Dr. Alexia Kannas <\/strong>je predavateljica medijskih in filmskih \u0161tudij na \u0160oli za medije in komunikologijo Univerze RMIT v avstralskem Melbournu. V svojem raziskovalnem delu se posve\u010da vidikom kultnega filma, filmskega \u017eanra, zvoka in modernizma. Je avtorica knjige Deep Red<\/em> (Columbia University Press\/Wallflower, 2017), trenutno pa zaklju\u010duje monografijo o italijanskem giallo \u017eanru, ki bo iz\u0161la pri zalo\u017ebi SUNY Press.<\/p>\n

Ko pravica podivja: ma\u0161\u010devanje v sodobnem ameri\u0161kem filmu
Dr. Steve Jones<\/strong> (Univerza Northumbria, Newcastle, VB)<\/p>\n

Fiktivni junaki so pogosto nasilni, jezni liki. To se najbolj o\u010ditno ka\u017ee v filmih ma\u0161\u010devanja. Toda ma\u0161\u010devanje je znotraj fikcije predstavljeno na \u0161tevilne zelo razli\u010dne na\u010dine. V nekaterih filmih ma\u0161\u010devanja so nasilna dejanja predstavljena kot na\u010din vzpostavljanja ali branjenja pravice. V tem primeru je ma\u0161\u010devanje pojmovano kot moralno in krepostno. V\u010dasih je ma\u0161\u010devanje povezano s povra\u010dilom; gre za nekak\u0161no nepremi\u0161ljeno, jezno reakcijo. V tem primeru ma\u0161\u010devanje ponazarja, da \u010dlovek v kriti\u010dnem trenutku preneha biti moralno bitje; ni zmo\u017een nadzorovati svoje \u017eivalske narave. Spet drugje je ma\u0161\u010devanje predstavljeno kot natan\u010dno na\u010drtovano vedenje. V tem primeru sporo\u010da, da smo ljudje racionalna bitja, ki ne podlegajo zgolj spontanim reakcijam, toda svojo inteligenco uporabljamo na zlonamerne, nemoralne na\u010dine. Predavanje bo osvetlilo te razli\u010dne na\u010dine razmi\u0161ljanja o ma\u0161\u010devanju skozi optiko sodobnih ameri\u0161kih filmov, kot so Adrenalin<\/strong> (Crank, 2006), Reservation Road<\/strong> (2007), Pljunem na va\u0161 grob<\/strong> (I Spit on Your Grave, 2010) in Jaz sem bes<\/strong> (I Am Wrath, 2016). Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike so domnevno osnovane na moralnih vrednotah; \u00bbsvobodnemu svetu\u00ab dajejo zgled kot branilke \u00bbsvobode in pravice za vse\u00ab. Toda te vrednote se ne ujemajo najbolje z mno\u0161tvom filmov ma\u0161\u010devanja, ki nastajajo v Ameriki. Dr. Jones se bo v svojem predavanju spra\u0161eval, kaj lahko kulturna obsedenost z ma\u0161\u010devanjem pove o narodu in njegovih vrednotah.<\/p>\n

Dr. Steve Jones<\/strong> je vi\u0161ji predavatelj na Oddelku za sociologijo Univerze Northumbria v angle\u0161kem Newcastlu. V svojem pedago\u0161kem delu se posve\u010da kulturni politiki, moralni filozofiji, filozofiji sebstva in vpra\u0161anjem identitete (zlasti spolne). V raziskovalnem in publicisti\u010dnem delu se osredoto\u010da na horror film, pornografijo in reprezentacije nasilja. Je avtor monografije Torture Porn: Popular Horror after Saw<\/em> (2013) in sourednik zbornika Zombies and Sexuality: Essays on Desire and the Living Dead<\/em> (2014, s Shako McGlottenom). Njegova objavljena dela so brezpla\u010dno na voljo na povezavi http:\/\/www.drstevejones.co.uk\/publications.html<\/a>.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":61832,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/events\/61522"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/events"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/event"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/61832"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=61522"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}