{"id":301897,"date":"2023-05-03T14:36:15","date_gmt":"2023-05-03T12:36:15","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/dogodek\/okrogla-miza-izginjanje-koroskih-slovencev\/"},"modified":"2023-05-03T14:36:15","modified_gmt":"2023-05-03T12:36:15","slug":"okrogla-miza-izginjanje-koroskih-slovencev","status":"publish","type":"event","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/dogodek\/okrogla-miza-izginjanje-koroskih-slovencev\/","title":{"rendered":"Okrogla miza: Izginjanje koro\u0161kih Slovencev"},"content":{"rendered":"<p>O osebnih izku\u0161njah in pogledih na problematiko koro\u0161ke manj\u0161ine se bodo pogovarjali filmska ustvarjalka <strong>Andrina Mra\u010dnikar<\/strong>, slavistka, etnologinja in dolgoletna raziskovalka \u017eivljenja koro\u0161kih Slovencev mag. <strong>Martina Piko-Rustia<\/strong>, predsednik Kluba koro\u0161kih Slovencev v Ljubljani <strong>Janez Stergar<\/strong> in <strong>Dorian Kri\u0161tof<\/strong>, novinar na radiu AGORA 105.5. ter aktivist za pravice koro\u0161kih Slovencev. Moderator okrogle mize bo filozof, vsestranski ustvarjalec in opazovalec <strong>Bo\u0161tjan Narat<\/strong>.<\/p>\n<p><strong>TEMATSKO OZADJE<\/strong><\/p>\n<p>Na koro\u0161kem plebiscitu leta 1920 se je 59 % volivcev, med njimi tudi \u0161tevilni Slovenci, izreklo za Avstrijo. To dejanje samoodlo\u010dbe in demokracije bi lahko predstavljalo so\u017eitje v raznolikosti, kot je bilo slovenski manj\u0161ini tudi obljubljeno z zakonom, toda namesto tega so bili koro\u0161ki Slovenci od takrat naprej na razli\u010dne na\u010dine zatirani in se morajo \u0161e vedno boriti za neko\u010d obljubljene pravice.<\/p>\n<p>Kmalu po plebiscitu se je za\u010delo na\u010drtno ponem\u010devanje, \u0161e te\u017eji pa je postal polo\u017eaj koro\u0161kih Slovencev po priklju\u010ditvi Avstrije nacisti\u010dni Nem\u010diji leta 1938. Sloven\u0161\u010dina je bila prepovedana, slovenski priimki ponem\u010deni, \u0161tevilne koro\u0161ke Slovence pa so preselili v Nem\u010dijo ali jih deportirali v koncentracijska tabori\u0161\u010da.\u00a0 Fraza, ki so jo propagirali takratni plakati: \u00bbDer K\u00e4rntner spricht Deutsch (Koro\u0161ec govori nem\u0161ko)\u00ab, je \u0161e danes zakoreninjena v kolektivnem spominu nem\u0161ko govore\u010dega prebivalstva in se vztrajno ponavlja, ne da bi se kdo vpra\u0161al, zakaj.<\/p>\n<p>Po 7. \u010dlenu avstrijske dr\u017eavne pogodbe iz leta 1955 ima slovenska manj\u0161ina na avstrijskem Koro\u0161kem med drugim zagotovljeno pravico do izobra\u017eevanja, tiska in krajevnih tabel v lastnem jeziku, sloven\u0161\u010dina pa ima status drugega uradnega jezika v upravnih in sodnih postopkih. Tako naj bi vsaj bilo. \u0160ele slabi dve desetletji kasneje se je realizacije konkretno lotil kancler Bruno Kreisky, ki je dal postaviti dvojezi\u010dne table in se zavzel tudi za ostale dejansko ustavno dolo\u010dene pravice Slovencev. A temu je leta 1972 sledil \u00bbOrtstafelsturm\u00ab, napad na krajevne table, pri katerem je jezna nacionalisti\u010dna mno\u017eica pred o\u010dmi policije nasilno odstranila ali uni\u010dila mnoge tovrstne napise. Od 70. let naprej na avstrijskem Koro\u0161kem redno potekajo demonstracije in protidemonstracije. Slovenci vztrajajo pri svojih pravicah, Avstrijci pa jih zmerjajo z izdajalci, ekstremisti in nacionalisti, ki ho\u010dejo posloveniti Koro\u0161ko.<\/p>\n<p>Toda od plebiscita je dele\u017e slovenskih govorcev v de\u017eeli mo\u010dno upadel tudi v ob\u010dinah z ve\u010dinskim slovenskim prebivalcev in danes v ju\u017eni Koro\u0161ki slovensko govorita le \u0161e slaba 2% populacije. Za to statistiko se skriva dolga in \u017ealostna zgodovina razli\u010dnih oblik diskriminacije, nasilja, izlo\u010danja sloven\u0161\u010dine iz \u0161ol, \u0161tevilnih birokratskih ovir ter pometanja problematike pod preprogo tako avstrijskih kot slovenskih politik.<\/p>\n<p>Leta 2011 so predstavniki slovenskih organizacij in koro\u0161ka de\u017eelna vlada sklenili kompromis o postavitvi 164 dvojezi\u010dnih krajevnih tabel, ki pa ni prinesel ve\u010djega napredka v odnosu do slovenske manj\u0161ine. Dvojezi\u010dnih tabel bi moralo biti bistveno ve\u010d, predvsem pa ta \u00bbkompromis\u00ab ni mogel popraviti zgodovinskih krivic, ki jih je utrpela skupnost in globokih osebnih in kolektivnih travm, s katerimi slovenska manj\u0161ina \u017eivi vse do danes.<\/p>\n<p>Lepore\u010dje politikov ob raznih obletnicah zbledi \u017ee naslednji dan, saj besedam ne sledijo politi\u010dna dejanja. Tako se je denimo aktualni koro\u0161ki de\u017eelni glavar Peter Kaiser ob 80. obletnici nacisti\u010dnega pregona sicer opravi\u010dil koro\u0161kih Slovencem za deportacije leta 1942, ob neki drugi prilo\u017enosti pa se je poklonil Martinu Wutteju, nacionalisti\u010dnemu, antisemitskemu zgodovinarju, ki je vpeljav besedo \u00bbvindi\u0161ar\u00ab, zmerljivko za \u00bbmanjvredne, neumne\u00ab koro\u0161ke Slovence.<\/p>\n<p>Avstrijski predsednik Alexander van der Bellen se je na praznovanju 100. obletnice koro\u0161kega plebiscita Slovencem v slovenskem jeziku opravi\u010dil za krivice pri uveljavljanju njihovih pravic. Ta velika politi\u010dna gesta je obvisela v zraku, obljube o novem zakonu o manj\u0161inah pa so do zdaj ostale zgolj obljube.<\/p>\n<p><em>Organizacija: Glasilka, Vertigo, KULAktiv.<br \/><\/em><em>Pogovor v slovenskem jeziku. Vstop prost.<\/em><\/p>\n","protected":false},"featured_media":301898,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/events\/301897"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/events"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/event"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/301898"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=301897"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}