{"id":138292,"date":"2019-10-01T11:47:20","date_gmt":"2019-10-01T09:47:20","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/dogodek\/zenske-v-kinu-mednarodna-konferenca\/"},"modified":"2019-10-01T11:49:04","modified_gmt":"2019-10-01T09:49:04","slug":"zenske-v-kinu-mednarodna-konferenca","status":"publish","type":"event","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/dogodek\/zenske-v-kinu-mednarodna-konferenca\/","title":{"rendered":"\u017denske v kinu – mednarodna konferenca"},"content":{"rendered":"

Razprave o \u00bb\u017eenskah in filmu\u00ab se obi\u010dajno osredoto\u010dajo na tisto, kar vidimo na platnu, redkokdaj pa so usmerjene h gledalkam. Na\u010dini prikazovanja, kvote, delo \u017eensk za kamero in pred njo, prisotnost re\u017eiserk na pomembnih filmskih festivalih, zlorabe v filmski industriji \u2026 vse to so postale vsakdanje teme. S konferenco bi zato radi posvetili pozornost obi\u010dajno zanemarjeni temi \u017eensk v ob\u010dinstvu. Zlasti v kakovostnih art-house kinematografih (pri filmih, ki so ve\u010d kot zgolj zabava) so \u017eenske prevzele pomembno vlogo v ohranjanju in promoviranju gledalske izku\u0161nje. Eden izmed ciljev konference je s prou\u010devanjem filmskih gledalk v \u0161tevilnih razli\u010dnih obdobjih in kontekstih spodbuditi diskusije o razvoju ob\u010dinstva.<\/p>\n

Gostje konference bodo ugledni mednarodni filmski strokovnjaki: filmski zgodovinar, kurator ter profesor zgodovine filma in medijev na Birkbeck College Ian Christie<\/strong>; nizozemska filmska kriti\u010darka, filozofinja, predavateljica in ustanoviteljica projekta Slow Criticism Dana Linssen<\/strong>; filmska producentka in kuratorka v bristolskem kinu Watershed Tara Judah<\/strong>; in izredna profesorica zgodovine kinematografov na Univerzi v Utrechtu Judith Thissen<\/strong>. Vodja programa v Kinodvoru Koen Van Daele <\/strong>pa <\/strong>bo spregovoril o \u017eenskem ob\u010dinstvu v prvih desetih letih ljubljanskega mestnega kina.<\/p>\n

Konferenca je odprta za \u0161ir\u0161o javnost, namenjena pa je zlasti tistim, ki delujejo na podro\u010dju filma: oblikovalcem filmskih programov, producentom, filmskim ustvarjalcem, distributerjem, kritikom, pedagogom, \u0161tudentom \u2026<\/p>\n

Vstop je prost. Vsa predavanja bodo potekala v angle\u0161\u010dini, poskrbljeno pa bo za simultani prevod v sloven\u0161\u010dino.<\/strong><\/p>\n

Konferenco organizira Kinodvor ob 25. obletnici<\/strong> Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto \u017eensk<\/a>. Potekala bo v okviru kandidature Mestne ob\u010dine Ljubljana za naslov Evropske prestolnice kulture leta 2025<\/a>.<\/p>\n

Program in urnik<\/strong><\/p>\n

9:00\u201310:00 Prihod gostov in udele\u017eencev. Kava za dobrodo\u0161lico.<\/p>\n

10:00 Pozdravni nagovor <\/strong>direktorice Kinodvora Metke Dari\u0161<\/strong><\/p>\n

10:15 Judith Thissen<\/strong>: Gospe vljudno napro\u0161amo, da odstranijo svoje klobuke: filmske ljubiteljice v New York Cityju in nastanek mno\u017ei\u010dnega medija<\/strong>
<\/em>V zgodnjem obdobju filmske umetnosti se je veliko govorilo o filmskih navdu\u0161enkah, o njihovem vedenju, filmskih preferencah in fantazijah. A kaj je tem \u017eenskam obiskovanje kina pravzaprav pomenilo? Kdo so sploh bile in kam so hodile gledat filme? Katere filme so gledale? Pogled v newyor\u0161ko filmsko kulturo v drugem in tretjem desetletju dvajsetega stoletja nam razkrije, kak\u0161no vlogo je imel film v vsakdanjem \u017eivljenju pred sto leti in kako so gledalke prispevale, da je novi medij postal najljub\u0161a mno\u017ei\u010dna zabava v Ameriki.<\/p>\n

Judith Thissen<\/strong> je izredna profesorica zgodovine kinematografov na Univerzi v Utrechtu. Posve\u010da se zlasti dru\u017ebeni zgodovini obiskovanja kinematografov, mednarodna javnost pa jo najbolj pozna po raziskavah filmske kulture judovskih priseljencev v New Yorku v zgodnjem dvajsetem stoletju. V zadnjem \u010dasu se ukvarja tudi z evropsko filmsko zgodovino ter vlogo kina pri modernizaciji pode\u017eelja.<\/p>\n

11:00 Ian Christie: <\/strong>Kje so bile \u017eenske?<\/strong>
\u017denske so od nekdaj predstavljale velik del tradicionalnega filmskega ob\u010dinstva. \u017de prvi lastniki kinematografov so jih na\u010drtno nagovarjali z darilci in zapeljivimi oglasi. Filmske predstave so bile med prvimi javnimi kulturnimi prireditvami, ki so jih \u017eenske lahko obiskovale \u2013 bodisi same ali pa v dru\u017ebi. V zgodovini filmskega gledalstva je pomen \u017eensk pri odlo\u010danju o produkciji in prikazovanju filmov kljub temu ve\u010dinoma prezrt. Obse\u017ena raziskava Opening Our Eyes<\/em>, ki so jo leta 2011 opravili v Veliki Britaniji, je za\u010dela s preu\u010devanjem vpliva spola, narodne pripadnosti in starosti na gledal\u010deve filmske preference. \u0160e marsikaj pa je treba odkriti v zvezi s tem, kaj \u017eenske \u2013 za razliko od mo\u0161kih \u2013 privla\u010di ter kako druga\u010de od njih vrednotijo kinematografsko izku\u0161njo.<\/p>\n

Ian Christie<\/strong> (www.ianchristie.org<\/a>) je filmski zgodovinar, kurator ter nekdanji podpredsednik zdru\u017eenja Europa Cinemas. V letih 2005 in 2006 je imel kot profesor umetnosti na Univerzi v Cambridgeu niz predavanj z naslovom The Cinema Has Not Yet Been Invented<\/em>. Je \u010dlan Britanske akademije, profesor za zgodovino filma in medijev na Birkbeck Collegeu ter vodja zbirke London Screen Study. Napisal in uredil je knjige o Powellu in Pressburgerju, o ruskem filmu, Martinu Scorseseju in Terryju Gilliamu, sodeloval pa je tudi pri \u0161tevilnih razstavah, med drugim Film as Film<\/em> (Hayward, 1979) in Modernism: Designing a New World<\/em> (V&A, 2006). Med njegovimi deli so knjiga The Art of Film: John Box and Production Design<\/em> (2009) ter \u010dlanki o Georgesu M\u00e9li\u00e8su, Patricku Keillerju, o avtorskih pravicah v zgodnjem obdobju filma in o mestu filma v muzeju. Leta 2012 je uredil knjigo Audiences: Defining and Researching Screen Entertainment Reception<\/em> (Amsterdam University Press). V Kinodvoru smo ga gostili \u017ee dvakrat: leta 2013 je imel osrednji nagovor na mednarodni konferenci Mesto kina, naslednje leto pa je sodeloval pri konferenci Filmska vzgoja v kinu.<\/em><\/p>\n

12:00\u201313:00 Odmor za kosilo<\/p>\n

13:00 Dana Linssen<\/strong>: Mediatorka je sporo\u010dilo\u00a0\u2013 ali pa\u010d ne?<\/strong>
Vsak filmski kritik ima idealnega ali nami\u0161ljenega bralca. Kaj pa kritiki vemo o \u00bbob\u010dinstvu\u00ab? Ali pi\u0161emo za gledalce ali za film, za filmske ustvarjalce ali celo za filmsko zgodovino? Dana Linssen bo na podlagi dolgoletnih izku\u0161enj \u00bbmediatorke\u00ab oziroma kriti\u010darke in urednice osvetlila spreminjajo\u010de se poglede na film, kinematografe, gledalce in bralce ter spregovorila o vse ve\u010dji vlogi razprav o reprezentaciji \u017eensk. Kako nas te lahko pribli\u017eajo dejanskemu filmskemu ob\u010dinstvu?<\/p>\n

Dana Linssen<\/strong> je filmska kriti\u010darka, filozofinja in pisateljica; glavna urednica nizozemske revije Filmkrant<\/em> (med letoma 1998 in 2019); dolgoletna kriti\u010darka pri \u010dasopisu NRC Handelsblad<\/em>; ustanoviteljica projekta Slow Criticism, ki se bori proti komodifikaciji filmske kritike; kuratorka programa Critics’ Choice na Mednarodnem festivalu v Rotterdamu; strokovnjakinja pri Berlinale Talents in mentorica pri Talents Sarajevo; predavateljica na nizozemskih umetni\u0161kih univerzah ArtEZ in HKU; prejemnica Hartlooperjeve nagrade za filmsko novinarstvo ter nagrade Silver Rosebud za delovanje na podro\u010dju filmske kritike.<\/p>\n

13:30 Tara Judah<\/strong>
V britanskih kinematografih, prilo\u017enostnih mobilnih kinih ter pri potujo\u010dih filmskih ciklusih opa\u017eamo razmah kuratorskega aktivizma, katerega cilj je premostiti zgodovinsko razliko v reprezentaciji spolov v filmskem sektorju \u2013 tako pred kamero kot za njo. Ta kulturni premik v kuratorskem pristopu sku\u0161a letno dose\u010di 50 do 60 odstotkov ob\u010dinstva, ki se identificira kot \u017eensko. Predavateljica bo na podlagi nedavnih \u0161tudij primerov spregovorila o tem, kako tako imenovane \u00bb\u017eenske filme\u00ab razumejo in obravnavajo kuratorji, ki delujejo na podro\u010dju neodvisnega filma.<\/p>\n

Tara Judah<\/strong> je producentka v bristolskem kinu Watershed. Pri tamkaj\u0161njem arhivskem, klasi\u010dnem in repertoarnem filmskem festivalu Cinema Rediscovered dela kot kuratorka in urednica. Pred tem je bila sodirektorica videoteke 20th Century Flicks, kuratorka pri bristolskem kinu Cube Microplex, avstralskem ikoni\u010dnem repertoarnem kinu The Astor in vsakoletnem feministi\u010dnem filmskem dogodku Girls on Film Festival. Pisala je kritike za revije Senses of Cinema<\/em>, Desist Film<\/em>, Monocle<\/em>\u00a0in\u00a0Sight & Sound<\/em> ter secirala filme na valovih britanskih in avstralskih radijskih postaj Monocle24<\/em>, BBC World Service<\/em>,\u00a0Triple R<\/em>, ABC RN<\/em> in JOY FM<\/em>.<\/p>\n

14:00 Koen Van Daele<\/strong>
Kadar govorimo o \u017eenskah v kinu, jih obi\u010dajno \u2013 stereotipno \u2013 povezujemo z \u017eanri, kot sta melodrama in romanti\u010dna komedija, ali pa tr\u017enimi strategijami, kot je \u00bb\u017eenski ve\u010der\u00ab. Celotni pojem \u00bb\u017eenskega filma\u00ab lagodno odrivamo na podro\u010dje komercialnega filma in multipleksov. V art-house<\/em> kinematografih verjamemo, da prina\u0161amo najbolj\u0161e, kakovostne filme mo\u0161kim in \u017eenskam vseh generacij. Izku\u0161nje pa nas u\u010dijo, da ima spol v na\u0161ih kinematografih pomembno vlogo \u2013 ne le glede prikazanih filmov, ampak tudi v smislu, kaj ponujamo kot prostor. \u010ce nekega filma ne bodo sprejele gledalke, tudi sicer ne bo uspe\u0161en. \u017denske ne predstavljajo le glavnega ob\u010dinstva art-house<\/em> kinematografov, pa\u010d pa pomembno prispevajo k ohranjanju kinematografske izku\u0161nje. \u010ce \u017eelimo v kinematografe privabiti (nove) gledalce, moramo v na\u0161ih strategijah razvoja ob\u010dinstva upo\u0161tevati klju\u010dno vlogo \u017eensk.<\/p>\n

Belgijec Koen Van Daele<\/strong> deluje na podro\u010dju kulture od leta 1984. Bil je vodja avdiovizualnega oddelka Flamskega gledali\u0161kega in\u0161tituta ter soustanovitelj in sodirektor bruseljskega centra za umetnost in medije ARGOS. Leta 1993 se je preselil v Slovenijo, kjer je kot kurator sodeloval pri \u0161tevilnih filmskih in umetni\u0161kih projektih. V letu 1995 se je pridru\u017eil ekipi prve izdaje festivala Mesto \u017eensk ter naslednjih osem let sodeloval pri oblikovanju festivalskega programa. Med letoma 1999 in 2006 je bil vodja programskega oddelka Slovenske kinoteke. Bil je direktor Zavoda Otok in je kuriral \u010detrto edicijo festivala Kino Otok. Od leta 2008 deluje kot vodja programa v mestnem kinu Kinodvor.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":138293,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/events\/138292"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/events"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/event"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/138293"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=138292"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}