{"id":107111,"date":"2019-04-11T09:16:25","date_gmt":"2019-04-11T07:16:25","guid":{"rendered":"https:\/\/www.kinodvor.org\/dogodek\/6-kurja-polt-konferenca-kultnega-filma-2019\/"},"modified":"2020-03-28T20:32:26","modified_gmt":"2020-03-28T19:32:26","slug":"6-kurja-polt-konferenca-kultnega-filma-2019","status":"publish","type":"event","link":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/dogodek\/6-kurja-polt-konferenca-kultnega-filma-2019\/","title":{"rendered":"Konferenca kultnega filma 2019"},"content":{"rendered":"

Film se od nekdaj spogleduje z obstranci, s tistimi, ki odstopajo od norme (ne glede na to, kako je norma skonstruirana). Leto\u0161nja predavanja bodo osvetlila zelo razli\u010dne vidike te dinamike in se na tak ali druga\u010den na\u010din posvetila ideji outsiderjev in obrobne\u017eev. Dr. Jamie Sexton <\/strong>bo vzel pod drobnogled pester nabor filmov, ki se osredoto\u010dajo na nenormativna \u010dlove\u0161ka telesa in \u2013 bolj ali manj uspe\u0161no \u2013 prevpra\u0161ujejo fizi\u010dno druga\u010dnost. Vpra\u0161anje, v kolik\u0161ni meri so bile te reprezentacije progresivne ali regresivne, je kompleksno. Jamie bo preiskal tudi povezavo in odnos med raznolikimi filmi te skupine (med drugimi so v njej Browningove Spake<\/em>, Herzogov Tudi \u0161kratje so pri\u010deli majhni<\/em> in Lynchev Eraserhead<\/em>) ter kontrakulturni\u0161ko publiko v sedemdesetih letih prej\u0161njega stoletja. Dr. Alison Peirse <\/strong>bo osvetlila povsem druga\u010dno marginalno figuro: \u017eensko avtorico \u017eanrskega filma. Skozi \u0161tudijo pogosto spregledanega poglavja \u017eanrske filmografije se bo spra\u0161evala, kako je prete\u017eno mo\u0161ki kriti\u0161ko-teoretski establi\u0161ment zaznamoval zgodovino \u017eenske \u017eanrske ustvarjalnosti in kaj se zgodi z \u017eanrskim filmom, ko lahko \u017eenske svoje lastne zgodbe pripovedujejo same. Dr. Steve Jones<\/strong> bo preu\u010dil spet druga\u010dno vrsto obstrancev, tisti \u010duda\u0161ki sortiment likov, ki jih poraja neskon\u010dni ciklus slasher <\/em>filmov. Skozi \u0161tudijo izvorov in evolucije slasherja <\/em>bo sku\u0161al izlu\u0161\u010diti, kaj je tisto, zaradi \u010desar ostaja slasher<\/em> s svojimi neutrudnimi (in pogosto prismuknjenimi) morilci ter naivnimi \u017ertvami stalnica in eden najbolj priljubljenih pod\u017eanrov med ljubitelji grozljivk.
\n– Dr. Russ Hunter<\/strong> (Univerza Northumbria, VB)<\/p>\n

Projekt nastaja v sodelovanju z Univerzo Northumbria<\/strong> (Newcastle, VB). Konferenco bo povezoval dr. Russ Hunter<\/strong>, vi\u0161ji predavatelj filmskih in televizijskih \u0161tudij na Univerzi Northumbria.<\/em><\/p>\n

Kultni film in ‘frikovstvo’
\nDr. Jamie Sexton <\/strong>(Univerza Northumbria, VB)<\/p>\n

Predavanje jemlje pod drobnogled kultne filme, ki vsebujejo reprezentacije spa\u010denosti in \u010duda\u0161tva (freakery<\/em>) \u2013 zlasti reprezentacije ‘nenormativnih’ \u010dlove\u0161kih teles \u2013, v filmih kot so Spake <\/em>(Freaks, Tod Browning, 1932), Otok izgubljenih du\u0161 <\/em>(Island of Lost Souls, Erle C. Kenton, 1932), Krt <\/em>(El Topo, Alejandro Jodorowsky, 1970), Tudi \u0161kratje so pri\u010deli majhni<\/em> (Auch Zwerge haben klein angefangen, Werner Herzog, 1970), Sveta gora<\/em> (La monta\u00f1a sagrada, Alejandro Jodorowsky, 1973) in Eraserhead<\/em> (David Lynch, 1977). Analiziral bom na\u010dine, na katere so se te estetske reprezentacije spa\u010denosti navezale na diskreditirano tradicijo cirku\u0161kih atrakcij (freak show<\/em>) in jo deloma nadaljevale \u0161e po njenem zatonu. Dotaknil se bom tudi politike kultnega ‘frikovskega’ filma (cult freak film<\/em>): dejstva, da so bili kultni filmi, ki so prikazovali spa\u010denost ali \u010duda\u0161tvo, pogosto politi\u010dno ambivalentni, saj so spajali tako regresivne (eksploatacija spa\u010denosti v imenu u\u017eitka drugih) kot progresivne tendence (reprezentacija in slavljenje druga\u010dnosti). Kultni status teh filmov je bil povezan tudi z njihovim gledalstvom: obiskovalce polno\u010dnih projekcij, ki so cvetele v 70. letih, so imeli pogosto za \u010dudake, frike, tako da je med kontrakulturni\u0161ko publiko in nenormativnimi telesi na platnu obstajalo nekak\u0161no empati\u010dno zavezni\u0161tvo. Kultna avra frikovstva se je ohranila vse do danes, tudi po zaslugi kultnih besedil, kot sta Freaks: We Who Are Not As Others <\/em>(1976) Daniela P. Mannixa in roman Geek Love<\/em> (1989) Katherine Dunn, zato bom zaklju\u010dil s pregledom nekaterih sodobnih primerov kultnih frikovskih filmov.<\/p>\n

Dr. Jamie Sexton<\/strong> je vi\u0161ji predavatelj filmskih in televizijskih \u0161tudij na Univerzi Northumbria v Newcastlu, Velika Britanija. Zanima se za neodvisni in kultni film ter filmsko glasbo. Je avtor monografije Stranger Than Paradise<\/em> (2018) in sourednik zbornika v nastajanju Routledge Companion to Cult Cinema<\/em> (2019). Skupaj z Ernestom Mathijsom je tudi urednik temeljne literature na podro\u010dju \u0161tudij kultnega filma, Cult Cinema <\/em>(2012).<\/p>\n

\u017denske snemajo grozljivke: film, feminizem, \u017eanr
\nDr. Alison Peirse<\/strong> (Univerza v Leedsu, VB)<\/p>\n

V zadnjih petih letih bele\u017eimo izjemen porast \u0161tevila \u017eenskih avtoric, re\u017eiserk, producent in scenaristk, ki snemajo grozljivke. Filmi kot Nasty<\/em> (Prano Bailey-Bond, 2015), \u00c9volution<\/em> (Lucile Hadzihalilovic, 2015), Prelude: A Love Story<\/em> (England Simpson, 2017) in Bestia<\/em> (Gigi Saul Guerrero, 2017) pri\u010dajo tako o globalnih razse\u017enostih tega pojava kot o bogati raznolikosti pripovednega talenta, ki je danes na delu v \u017eanrskem filmu. Vendar pa se filmarke ne morejo navezati na specifi\u010dno \u017eensko \u017eanrsko zgodovino, iz katere bi lahko \u010drpale navdih. Poleg tega grozljivka \u017ee dolgo velja za mizogin \u017eanr in teorija pove\u010dini identificira zgodovino horror filma kot domeno mo\u0161kih avtorjev, ki ustvarjajo filmske tekste, utemeljene na podobah \u017eenskega strahu za domnevno mo\u0161ko publiko in mo\u0161ki u\u017eitek. V teoriji \u017eenske ne snemajo grozljivk. One so na platnu, zato da jih gledamo; v najbolj\u0161em primeru lahko danes gledajo tudi same. Kljub temu obstaja nevidna zgodovina avtoric, ki ustvarjajo v domeni horror \u017eanra \u017ee vse od 60. let. Kot zgodnji primeri nam lahko slu\u017eijo filmi Blood Bath <\/em>(1966) in The Velvet Vampire <\/em>(1971) re\u017eiserke-scenaristke Stephanie Rothman, The Mafu Cage<\/em> (1978) re\u017eiserke Karen Arthur, prispevek scenaristke Darie Nicolodi k filmu Suspiria<\/em> (1977) ali scenaristke in producentke Debre Hill k filmom No\u010d \u010darovnic <\/em>(Halloween, 1978) in Megla<\/em> (The Fog, 1980). Toda zgodovine horror filma, ki jih pi\u0161ejo mo\u0161ki avtorji o mo\u0161kih ustvarjalcih, teh prispevkov ne omenjajo. Zgodovinska, analiti\u010dna in metodolo\u0161ka vrzel je tako o\u010ditna in eksplicitna, da se morajo s problematiko zdaj spopasti filmarke same. Kot pravi scenaristka-re\u017eiserka Jovanka Vuckovic, je omnibus XX <\/em>(2017) “direkten odziv na pomanjkanje prilo\u017enosti za \u017eenske avtorice, zlasti znotraj horror \u017eanra \u2026 podro\u010dja, kjer so bile \u017eenske zgodovinsko gledano napa\u010dno reprezentirane na platnu in premalo zastopane za kamero”. V svojem predavanju bom osvetlila zamol\u010dano in nepriznano zgodovino \u017eensk scenaristk, producentk in re\u017eiserk filmskih grozljivk. Nato pa se bom skozi \u0161tudijo primera severnoirske re\u017eiserke Aislinn Clarke, njenega kratkega filma Childer<\/em> (2016) in celove\u010derca The Devil\u2019s Doorway<\/em> (2018) dotaknila \u0161e novega vala horror avtoric in si zastavila vpra\u0161anje: kaj se zgodi z grozljivko, ko njeno zgodbo pripoveduje \u017eenska, namesto da bi se \u017eenski zgolj pripetila?<\/p>\n

Dr. Alison Peirse<\/strong> je predavateljica filmskih in medijskih \u0161tudij na Univerzi v Leedsu, Velika Britanija. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja z ustvarjalnostjo in umetnostjo pripovedovanja s posebnim poudarkom na \u017eanru grozljivke. Je avtorica monografije After Dracula: the 1930s Horror Film<\/em> (2013) in sourednica zbornika Korean Horror Cinema<\/em> (2013). Trenutno pripravlja zbornik o filmskih\u00a0 ustvarjalkah horror filma Women Make Horror: Filmmaking, Feminism, Genre<\/em> (Rutgers University Press) in monografijo o pisanju \u017eanrskega scenarija Rewriting Horror Cinema<\/em> (Edinburgh University Press).<\/p>\n

Na smrt iz\u010drpani: slasher <\/em>ciklus
\nDr. Steve Jones<\/strong> (Univerza Northumbria, VB)<\/p>\n

Si \u017eelite izvedeti, zakaj v toliko filmih, \u010de omenimo zgolj No\u010d \u010darovnic<\/em> (Halloween, 1978) in Tiho no\u010d, stra\u0161no no\u010d<\/em> (Black Christmas, 1974), nekdo mori najstnike med po\u010ditnicami in prazniki? Ste se kdaj spra\u0161evali, kaj pripravi \u010disto obi\u010dajnega zobarja do tega, da postane morilec? Bi radi dognali, zakaj imamo toliko pornografskih parodij na Moro v Ulici brestov<\/em> (A Nightmare on Elm Street, 1984)? Predavanje bo za\u010drtalo evolucijo slasher <\/em>filma od njegovih izvorov v Hitchcockovem Psihu<\/em> (Psycho, 1960) in italijanskem giallo<\/em> filmu, prek zlate dobe 80. let z razcvetom fran\u0161iz, kot je serija filmov Petek trinajstega <\/em>(Friday the 13th, 1980\u2013), do dana\u0161nje poplave rimejkov klasi\u010dnih slasherjev<\/em>, kot sta Krvava maturantska no\u010d<\/em> (Prom Night, 1980) in Krvavo valentinovo<\/em> (My Bloody Valentine, 1981). Spotoma se bomo spomnili ponesre\u010dene plesne to\u010dke Crispina Gloverja v filmu Friday the 13th: The Final Chapter<\/em> (1984), podivjanih posebnih u\u010dinkov v Prom Night II: Hello Mary Lou <\/em>(1987) in bizarnih umorov iz filmov Intruder <\/em>(1989) in The Town That Dreaded Sundown<\/em> (1976). To so zna\u010dilnosti, zaradi katerih je slasher <\/em>bil in ostaja priljubljena stalnica horror filma.<\/p>\n

Dr. Steve Jones<\/strong> je predstojnik medijskih \u0161tudij na Oddelku za sociologijo Univerze Northumbria v Newcastlu, Velika Britanija, ter izredni profesor raziskovalec na Oddelku za pravo Univerze Carleton v Ottawi, Kanada. V svojem raziskovalnem delu se osredoto\u010da na vpra\u0161anja spolnosti, nasilja, etike in sebstva znotraj horror \u017eanra in pornografije. Je avtor monografije Torture Porn: Popular Horror after Saw<\/em> (2013). Prispevke objavlja v znanstvenih revijah in forumih Feminist Media Studies<\/em>,\u00a0Sexuality & Culture<\/em>,\u00a0Sexualities<\/em>,\u00a0Porn Studies<\/em>\u00a0in\u00a0Film-Philosophy. <\/em>Je tudi \u010dlan uredni\u0161tva znanstvene revije\u00a0Porn Studies<\/em>. Njegova objavljena dela so brezpla\u010dno na voljo na povezavi http:\/\/www.drstevejones.co.uk\/publications.html<\/a>.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":163957,"template":"","meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/events\/107111"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/events"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/event"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/163957"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.kinodvor.org\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=107111"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}