Velika Britanija / Avstralija, 2010
35 mm
118 min
režija Tom Hooper
scenarij David Seidler
fotografija Danny Cohen
montaža Tariq Anwar
glasba Alexandre Desplat
produkcija Iain Canning, Emile Sherman, Gareth Unwin
igrajo Colin Firth, Helena Bonham Carter, Geoffrey Rush, Guy Pearce, Derek Jacobi, Robert Portal, Richard Dixon, Paul Trussell, Adrian Scarborough, Andrew Havill
distribucija v Sloveniji Cinemania group
festivali, nagrade
Oskar 2011 za najboljši film, režijo, izvirni scenarij in glavno moško vlogo (Colin Firth). BAFTA 2011 za najboljši film, glasbo, izvirni scenarij, glavno (Colin Firth) in stransko (Geoffrey Rush) moško vlogo ter stransko žensko vlogo (Helena Bonham Carter).
Pogovor z gostom Tomažem Gubenškom v Kavarni.
»Kaj lahko še povemo o Kraljevem govoru? In kaj lahko povemo o kraljevem govoru? Ali sprememba govora lahko spremeni našo osebnost? Ali pa moramo najprej spremeniti sebe, da lahko spremenimo govor? In, ali nam kdo lahko pomaga spremeniti govor? Se lahko sploh spremenimo?
Teh nekaj vprašanj nam bo služilo kot iztočnica za pogovor po ogledu tega odličnega filma.«
- Tomaž Gubenšek
Tomaž Gubenšek je igralec in izredni profesor za področje govora. Zaposlen je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Njegova dejavnost sega na področja gledališke, filmske, radijske in pedagoške dejavnosti. Kot svetovalec za govor sodeluje pri pripravah različnih predstav, kjer z raziskovanjem govornih možnosti skupaj z igralci išče nove glasovne in govorne izrazne načine. Z govorom se ukvarja tudi znanstveno. Teme njegovih raziskovanj se sučejo predvsem v polju osmišljanja umetniškosti v govoru in raziskovanja jezikovnih posebnosti slovenskega gledališkega in medijskega govora.
Resnična zgodba o Albertu, Yorškem vojvodi (Colin Firth), ki se leta 1936, po abdikaciji svojega mlajšega brata, nepričakovano znajde na angleškem prestolu. Evropa se pripravlja na vojno. Narod ter položaj zahtevata prepričljivega in odločnega monarha, ki bo poenotil britansko ljudstvo in ga dvignil v uporu proti nacistični grožnji. Kralj Jurij VI. pa se nikakor ne more znebiti svoje govorne motnje – dokler ga žena Elizabeta (Helena Bonham Carter) ne odpelje k ekscentričnemu logopedu (Geoffrey Rush).
Ganljiva, za zgodovinsko dramo netipično pristna ter človečna zgodba o kralju, ki je jecljal, ko je britanski narod na predvečer vojne in množičnih medijev iskal voditelja in zahteval govorca. Oskar za najboljši film.
»Kraljev govor je vsekakor film, ki želi ugajati, a to počne tako odkritosrčno in neprisiljeno, da se njegovemu šarmu preprosto nima smisla upirati. Topla, zabavna in globoko človeška zgodba, ki nostalgično ošvrkne zadnje dneve britanske kolonialne veličine in gledalca vrže v enega najbolj kritičnih trenutkov zgodovine 20. stoletja, je film za staro in mlado, za tiste, ki imajo radi zgodovino, in za tiste, ki iščejo bolj osebne, intimne zgodbe, za vse, ki na žive in mrtve prisegajo na kraljico, in za zagrizene antimonarhiste.«
- Špela Barlič, Pogledi
»Albert ne govori dovolj dobro, saj kronično jeclja. /.../ Elizabeta, njegova soproga, ga odpelje k avstralskemu govornemu terapevtu, Lionelu Logueu, nesojenemu igralcu, de facto amaterju, ki slovi po svojih ekscentričnih metodah in ki terapijo prelevi v grandiozno kombinacijo teatra krutosti, psihoanalize in antipsihiatrije ... In ker [Albertovo] jecljanje ogroža nacionalno varnost, se podredi Lionelovemu drilu, kar Kraljev govor, lucidni remiks inspirativnega filma, kostumske miniserije, imperialne satire, resnične zgodbe, pigmalionskega »mjuzikla«, miramaxiade in sekularnega nostalgika, neuradni prequel Frearsove Kraljice, prelevi v Rockyja za intelektualce – dril, dril, dril, na koncu pa ring ... ee, radio. Ali bolje rečeno: Jurij VI., kralj tesnobe, čigar govorni defekt je le posledica defektnosti kraljevske družine ... trenira, trenira in trenira, da bi bil lahko na koncu govorno tako prepričljiv kot Hitler.«
- Marcel Štefančič, jr., Mladina