Xavier Picard
Finska/Francija, 2014
DCP
80 min
imdb, uradna stran

5+
sinhroniziran v slovenščino


režija Xavier Picard
scenarij Leslie Stewart, Annina Enckell, Hanna Hemilä, Xavier Picard, Beata Harju
po stripih Tove Jansson, Lars Jansson
glasovi Gašper Jarni, Maja Kunšič, Andrej Murenc, Maša Derganc, Iztok Luzar, Borut Veselko, Vesna Pernarčič
montaža Thomas Belair
producentka Hanna Hemilä
produkcija Handle Productions Oy, Pictak Cie
distribucija Fivia

»Živi v miru, sadi krompir in sanjaj,« pravi Muminočka v novi risanki o prikupnih junakih s severa, ki ob preprostem življenju v naravi iz radovednosti kdaj pa kdaj pokukajo še drugam. Tokrat na Azurno obalo, ki stavi na drugačno bogastvo kot mumini. 
Spored
Tedenski spored

Od 23. aprila 2015 v Kinobalonu.

Mumin na Azurni obali
Muumit Rivieralla

»Živi v miru, sadi krompir in sanjaj,« pravi Muminočka v novi risanki o prikupnih junakih s severa, ki ob preprostem življenju v naravi iz radovednosti kdaj pa kdaj pokukajo še drugam. Tokrat na Azurno obalo, ki stavi na drugačno bogastvo kot mumini. Film je narejen po istoimenskem stripu, ki je izšel pri založbi Sanje.

zgodba
Mumini, Smrkljica in Mala Mi se odpravijo na morje. Muminmami bi povsem zadostovalo jadranje v mesečini, toda Smrkljico daje radovednost, zato zajadrajo proti Azurni obali. Kako je drugačna od severnega Mumindola! Na drevesih rastejo pomaranče, v imenitnih trgovinah je zadnja moda, v hotelu pa je njihova kraljevska soba tako velika, da se Muminmama odloči za življenje na postelji. Smrkljici in Muminočku novo okolje povsem ustreza. Spoznavata ekscentrične tipe, ki se smukajo po hotelu, Muminmami in Muminu pa se toži po domu in življenju, ki nosi prava bogastva. Bodo ostali skupaj in znova živeli kot poprej?

kritike
"Ročno risane risbe so prefinjene, sploh pa, kdo se ne bi raznežil ob teh ljubkih norčkih, ki želijo svetu samo dobro, vključno z enakopravnostjo in svobodo, da smo, kar smo. /…/ Naj živijo mumini!«
- Richard Mowe, Eye For Film

»Mumin na Azurni obali združuje drobne ljubezenske zaplete in male norosti, ki se rodijo sredi navidezno nedolžne zgodbe. Edinstven, eleganten svet, ki ga velja odkriti.«
- Olivier Bachelard, Abus de Ciné

»Pri Tove Jansson najbolj občudujem način, kako z minimalnimi opisi naslika značaje svojih junakov, prizorišče zgodbe in vzdušje – podobno, kot jih tudi v risbi sijajno zariše zgolj z nekaj črtami. Po eni strani so njene povesti zapisane v tako otroškem jeziku, da jim zlahka sledijo tudi najmlajši bralci, po drugi strani pa načenjajo vrsto moralno-filozofskih vprašanj o značajskih lastnostih in medosebnih odnosih, pri čemer ne ponujajo popreproščenih, črno-belih rešitev, ampak vprašanja vedno puščajo vsaj nekoliko odprta.«
- Nada Grošelj, prevajalka knjige o muminih Nevidni otrok in druge zgodbe (Tove Jansson, založba Modrijan)

liki
Mumin
Je zelo občutljiv in po naravi zelo prijazen. Je dobrega srca in ima veliko prijateljev. Vedno pomaga vsem okrog sebe, saj ne prenese, da bi bil kdo nesrečen. Najbolj žalosten je, kadar je sam. Je radoveden in navdušen nad odkrivanjem novih pojavov in nevarnimi pustolovščinami. Pri dogodivščinah pogosto sodelujeta njegov najboljši prijatelj Njuhec in njegova simpatija Smrkljica.

Muminmama
Muminmama ima oblečen predpasnik in torbico, v kateri se skrivajo pomembne reči: bomboni, suhe nogavice, nekaj žice ... Je potrpežljiva, redko jezna in velikodušno sprejema v vedno pospravljeno hišo vse prebivalce Mumindola. Mirna ostaja tudi sredi največjih zagat in vedno ima pripravljen kakšen dober nasvet. Njene palačinke z domačo marmelado so zelo dobre!

Smrkljica
Smrkljica je Smrkova sestra. Spadata v vrsto smrkov, ki se od muminov razlikujejo po tem, da imajo lase. Je Mumintrolova prijateljica in zelo se imata rada. Je sramežljiva in prijazna ter se trudi ugajati Mumintrolu. Rada ima lepe stvari in rada se gleda v ogledalo.

mumini
Na prvi pogled so videti kot pomanjšani nilski konji, z belimi krznenimi kožuščki in velikim gobčkom in repom, ki ima na koncu čopek. »Imajo lepa mala ušesa, majhen ljubek rep, oči so majhne in prijazne,« piše pisateljica Tove Jansson.

Ime mumin izvira iz družine Jansson. Tovin stric ji je pripovedoval o mumintrolu, ki živi v kuhinjski omari in mrzlo piha v ljudi. Na ta način ji je skušal preprečiti nedovoljene obiske zalog hrane. Po drugi strani pa naj bi si Tove sama nadela ime Mumintrollet, kar pomeni mamin trolček.

Skandinavija je dom trolov. To so veliki in majhni škratje, čokati, zavaljeni in domišljavi. Imajo velike nosove, so poraščeni in z dolgimi rokami. Spremenijo se lahko v kamne, če nanje posije sonce. Iz tega izročila izhajajo mumini, le da jih je pisateljica močno spremenila: iz zarodka trola se je izlegel trolček s popolnoma drugačnim videzom in značajem. Telesne oblike še vedno spominjajo na trole, obdržal je repek, njegovo telo pa se je pomanjšalo in postalo prijetno okrogle oblike. Po obnašanju se je približal človeku oziroma bitju, ki si prizadeva biti dobro. Pisateljica je s tem želela pokazati otrokom, kakšen naj bi bil dober človek.

Mumini so pametni, naivni in imajo bujno domišljijo. So družabni, zato se radi družijo z drugačnimi sopotniki in jih sprejemajo v svoji Muminhiši. To je »živžavasto bivališče, kjer je vsakdo počel, kar se mu je zahotelo, in si skoraj nihče ni delal skrbi za naslednji dan«. (Čarodejev klobuk, 1995, 11) Mumini cenijo majhne, večkrat najdene predmete, ki bi lahko veljali za staro šaro. Veselje najdejo v majhnih stvareh ter ustvarjalnosti. Zelo cenijo svobodo in ne ravnajo vedno v skladu s pričakovanji družbe. Vsako leto se konec novembra odpravijo na trimesečno dolgo zimsko spanje. Prebudijo se marca, ko v Mumindol posije sonce.

Mumine lahko v Skandinaviji in na Japonskem po popularnosti primerjamo z najbolj znanimi Disneyjevi junaki. Na Finskem so na otoku Kailo zgradili tematski park Moomin World, ki velja za enega bolj kakovostnih zabaviščnih parkov na svetu.

Vir izbranih podatkov: Svet muminov Tove Jansson, Kos, Saša, Filozofska fakulteta Maribor, diplomsko delo, 2011.

YouTube je onemogočen. Dovoliti morate uporabo piškotkov.