William Oldroyd
Velika Britanija, 2016
DCP
89 min
angleščina
imdb, uradna stran



režija William Oldroyd
scenarij Alice Birch po povesti Lady Macbeth Mcenskega okraja Nikolaja Leskova
fotografija Ari Wegner
montaža Nick Emerson
produkcija Fodhla Cronin O’Reilly
igrajo Florence Pugh, Cosmo Jarvis, Paul Hilton, Naomi Ackie, Christopher Fairbank
distribucija v Sloveniji FIVIA – Vojnik

festivali, nagrade
Nagrada FIPRESCI – San Sebastián. Nagrada FIPRESCI – Solun. »10 Directors to Watch« po izboru revije Variety Palm Springs. Posebna omemba, nagrada kritikov – Zürich. Najboljši igrani celovečerec, posebna nagrada žirije – Montclair. Nagrada Cineuropa – Festival evropskega filma Les Arcs. Velika nagrada, najboljša igralka – Valenciennes. Toronto. London. Sundance. Rotterdam.
Lady Macbeth je sodoben film noir, preoblečen v viktorijansko kostumsko dramo. Drzen in svež filmski prvenec uveljavljenega gledališkega režiserja velja za eno od odkritij torontskega filmskega festivala in veliko senzacijo festivalov v Rotterdamu in Sundanceu.
Spored
Tedenski spored Dvorana, 17. 07. 2017 19:30
Lady Macbeth
Lady Macbeth

zgodba
Leta 1865 na osamljenem posestvu sredi angleškega podeželja. Lady Katherine, ujeta v zadušljiv zakon z zagrenjenim in precej starejšim moškim, nemirno tava po praznih sobanah velike družinske hiše. Ko pa se spusti v strastno afero z neotesanim služabnikom Sebastianom, se v mladi gospodarici prebudi nova, neustavljiva sila in nihče več ji ne more preprečiti, da bi dobila, kar hoče.

Lady Macbeth je sodoben film noir, preoblečen v viktorijansko kostumsko dramo. Drzen in svež filmski prvenec uveljavljenega gledališkega režiserja velja za eno od odkritij torontskega filmskega festivala in veliko senzacijo festivalov v Rotterdamu in Sundanceu.

zanimivosti
Film je posnet po povesti Lady Macbeth Mcenskega okraja Nikolaja Leskova, ki jo je leta 1865 prvič objavil Dostojevski v svoji reviji Epoha. Povest je med drugim navdihnila istoimensko opero Dmitrija Šostakoviča (1934) in film Sibirska lady Macbeth Andrzeja Wajde (1962).

iz prve roke
»Poznal sem podobno književnost tistega obdobja, ki se je osredotočala na močne ženske protagonistke /…/, ampak to delo je bilo nekaj posebnega zaradi glavne junakinje, ki za razliko od svojih sodobnic ni niti pasivna niti samomorilska, ampak dejavna in drzna. Izjemno osvežujoče in 'moderno' je bilo najti osrednji ženski lik, ki se je uprl zatiralskemu patriarhatu, namesto da bi tiho trpel. /…/ Vedno se mi je zdelo, da so vsi  elementi, ki definirajo britansko kostumsko dramo – množice statistov, osupljivi posnetki iz zraka, konji in kočije, na milijone kostumov –, nepomembni za bistvo zgodbe. Ko smo se osredotočili na peščico ljudi in eno prizorišče /…/, smo lahko usmerili energijo v zgodbo in ustvarili radikalno dramo, ki se slučajno dogaja v preteklosti. /…/ Hoteli smo posneti nekakšno antikostumsko dramo /…/.«
- William Oldroyd

portret avtorja
William Oldroyd je priznan britanski gledališki in operni režiser, znan po uprizoritvah klasikov, kot so Ibsen, Sartre, Beckett in Shakespeare. Zrežiral je dva uspešna kratkometražna filma, Lady Macbeth pa je njegov prvi celovečerec.

kritike
»Lady Macbeth razkrije bistvo zapleta že v naslovu, a mračni obrati v razburljivi zgodbi vseeno uspejo presenetiti. /…/ Predstavljajte si Viharni vrh v režiji Alfreda Hitchcocka in lahko si boste zamislili Oldroydovo napeto kostumsko dramo.«
- Eric Kohn, IndieWire

»Energično in suvereno delo, ki prekosi številne britanske kostumske filme, pa ne zaradi pogumnega prikaza spolnosti in nasilja, ampak zaradi dramske inteligence ter spretnosti, s katero poišče sodobno relevantnost v klasičnem književnem viru.«
- Pamela Hutchinson, Sight & Sound

»Sijajni debi Williama Oldroyda se gleda kot križanec med filmoma Viharni vrh in Poštar vedno zvoni dvakrat. /…/ Lady Macbeth je eden najbolj izvirnih in samozavestnih britanskih prvencev zadnjih let.«
- Geoffrey Macnab, The Independent

»Čudovito subverzivna priredba klasike. /…/ Oldroydov vročekrvni prvenec deluje kot viktorijanski noir, variacija na žanr, ki ga je verjetno tako ali tako izumil Shakespeare. Čisto lahko se zgodi, da bo odprl novo mračno avenijo v kostumiranem svetu klasičnih književnih priredb. Film dela čudeže z omejenim proračunom. Je inteligenten, seksi in neprizanesljiv: lastnosti, ki poganjajo tudi izredno karizmatičen nastop Florence Pugh v naslovni vlogi /…/.«
- Peter Bradshaw, The Guardian

»Čeprav naslov meri na Shakespeara in se film napaja pri zgodbi ruskega pisatelja Nikolaja Leskova /…/, se vsaj sprva zdi, da so predhodniki Oldroydovega prvenca bolj gospa Bovary, lady Chatterley in sestre Brontë. /…/ Oldroyd in scenaristka Alice Birch obrneta zgodbo Nikolaja Leskova v ostro feministično pripoved o razredu, krutosti in spolni nadvladi, ki je povsem zvesta svojemu obdobju in hkrati na skrivnosten način uglašena s sedanjostjo.«
- A.O. Scott, The New York Times

»Oldroydov sveži prvenec je impresivno zmeren, narativno neprizanesljiv viktorijanski komorni film, ki deluje tako sodobno, kot dovoljujejo krinoline. /…/ Ta vznemirljiva drama o drastično spodletelem dogovorjenem zakonu bo morda najbolj ostala v spominu kot film, ki je dal devetnajstletni Florence Pugh prvo priložnost, da se izkaže v glavni vlogi. /…/ Pughova je pokazala velik talent, na katerega bomo morali biti pozorni.«
- Guy Lodge, Variety

»Čeprav ne gre za priredbo velikega barda, pa v drugih pogledih film ne bi mogel biti bolj shakespearovski. Lady Macbeth je prepričljivo varčna, v devetnajsto stoletje postavljena drama ter brezkompromisen poskus ustvariti tisto redko stvar: pristen britanski art film. /…/ Pughova je pravo odkritje; njena Katherine se iz plahe viktorijanske neveste postopoma prelevi v bolj ambivalentno upornico in nazadnje v zastrašujočo antijunakinjo iz grške tragedije.«
- Jonathan Romney, Screen Daily

»Oldroyd zruši zatohle konvencije britanske kostumske drame /…/ v zgodbi /…/, ki dolguje ravno toliko Chandlerju in Hammettu kot Austenovi in Eliotovi /…/.«
- Jonathan Murray, Cineaste

»Tamkajšnja opustela, deževna in vetrovna pokrajina, praznina in tihota interierjev ter klavrnost obstranskih likov tvorijo svojevrsten oder, ki mu kraljujeta junakinjina ostra telesna izraznost in karakterna trdost - izvrstni Florence Pugh se posreči, da zaigra gostoljuben objekt moške pohote in hkrati odmaknjeno, zasebno in suvereno gmoto neizprosne volje. Zaradi njenih strahotnih dejanj v njeni zgodbi ne moremo videti moralke, morebiti kritike nekega družbenega reda. Obe, zgodbo in njeno protagonistko, je ustrezno gledati kot upodobitvi sile, ki venomer sega onstran sveta človeških zadev in katere edina vsebina sta žitje in nenehno prerojevanje.«
- Dušan Rebolj, Nedeljske novice

YouTube je onemogočen. Dovoliti morate uporabo piškotkov.