Asghar Farhadi
Iran, 2011
35 mm
123 min


režija Asghar Farhadi
scenarij Asghar Farhadi
fotografija
Mahmood Kalari
montaža Hayedeh Safiyari
produkcija Asghar Farhadi
igrajo Leila Hatami, Peyman Moadi, Shahab Hosseini, Sareh Bayat, Sarina Farhadi, Babak Karimi, Ali-Asghar Shahbazi, Shirin Yazdanbakhsh, Kimia Hosseini, Merila Zarei
distribucija v Sloveniji Continental film

festivali, nagrade
Zlati medved za najboljši film, srebrni medved za najboljšega igralca (Peyman Moadi, Shahab Hosseini), srebrni medved za najboljšo igralko (Leila Hatami, Sareh Bayat), nagrada ekumenske žirije – Berlin 2011. Oskar za najboljši tujejezični film, nominacija za oskarja za najboljši izvirni scenarij 2012. Zlati globus za najboljši tujejezični film 2012. Cezar za najboljši tuji film 2012. Kristalni simorghs za najboljšo režijo, scenarij, fotografijo, zvok, nagrada občinstva, častna diploma za najboljšo stransko igralko (Bayat) in igralca (Hosseini) – filmski festival Fadjr, Teheran 2011. Nagrada za najboljši film – Sydney 2011. Nagrada britanskega neodvisnega filma za najboljši tuji film 2011. Nagrada za najboljši tujejezični film 2011 – National Board of Review. Nagrada za najboljši izvirni scenarij 2011 – združenje filmskih kritikov Los Angelesa. Srebrna nagrada za fotografijo – Camerimage 2011.
Letošnji oskarjev nagrajenec za najboljši tujejezični film je kompleksna drama, ki se ob postavljanju pomembnih moralnih vprašanj odreka vsakršni sodbi, ter whodunit detektivka, v kateri boste težje kot krivca našli nedolžne. Ločitev so kritiki v hipu in skoraj soglasno označili za mojstrovino in jo uvrstili na številne lestvice najboljših filmov leta 2011.
Spored

Na rednem sporedu od 23. maja 2012

Ločitev
Jodaeiye Nader az Simin
Tedenski spored

zgodba
Simin, ki bi rada zapustila Iran in tako omogočila hčerki boljše življenje, zaprosi za ločitev, saj njen mož Nader noče zapustiti svojega bolnega očeta. Sodišče ne ugodi njeni prošnji, zato se Simin vrne v hišo svojih staršev, hčerka Termeh pa se odloči ostati ob očetu. Ko Nader najame mlado pobožno žensko, da bi mu pomagala skrbeti za očeta, ne sluti, da mu ta nekaj prikriva …

Letošnji oskarjev nagrajenec za najboljši tujejezični film je kompleksna drama, ki se ob postavljanju pomembnih moralnih vprašanj odreka vsakršni sodbi, ter whodunit detektivka, v kateri boste težje kot krivca našli nedolžne. Ločitev so kritiki v hipu in skoraj soglasno označili za mojstrovino in jo uvrstili na številne lestvice najboljših filmov leta 2011.

iz prve roke
»Ločitev je detektivka brez detektivov. Občinstvo je tisto, ki mora razvozlati uganke; odgovorov bo toliko, kot je gledalcev. Film ne vsiljuje idej in ne ponuja odgovorov, pač pa postavlja vprašanja. /…/ Časi, ko je bil režiser vzvišen nad svojim občinstvom, ko je nastopal kot usmerjevalec ali glasnik, so po mojem mnenju minili. Gledalci so manj pasivni in bolj vpleteni v zgodbo; ob gledanju filma izberejo svoje stališče. Vlogo detektiva zato prepuščam gledalcu.«
- Asghar Farhadi, režiser in scenarist

portret avtorja
Iranski filmski ustvarjalec Asghar Farhadi (rojen l. 1972) je diplomiral iz filmske režije na teheranski univerzi. V času študija je napisal in režiral več gledaliških iger ter režiral nekaj priljubljenih televizijskih serij. Leta 2001 je skupaj z režiserjem Ebrahimom Hatamikio napisal scenarij za uspešen film Ertefae Past, dve leti kasneje pa posnel svoj režijski prvenec Raghss dar ghobar. Širše mednarodno priznanje mu je prinesel četrti celovečerec Darbareye Elly, s katerim je leta 2009 osvojil berlinskega srebrnega medveda za najboljšo režijo in nagrado za najboljši igrani dolgometražec na filmskem festivalu Tribeca. Ločitev je režiserjev peti celovečerni film.

kritike
»Najboljši film leta. Združuje zgodbo, vredno velikega romana, s čustveno silovitostjo velike melodrame. /…/ Ločitev bo postala ena tistih večnih mojstrovin, ki jo bodo gledali še čez desetletja.«
- Roger Ebert

»Farhadi izkazuje obvladovanje preiskovalnega tempa, ki spominja na klasika Hitchcocka, in občutek za etične odtenke, ki je čisto njegov. Naletel je na zgodbo, ki ne govori le o moških in ženskah, otrocih in starših ter sodstvu in veri v dandanašnjem Iranu, temveč načenja kompleksna in globalno pomembna vprašanja odgovornosti, subjektivnosti in kontingence 'izrekanja resnice', priča pa tudi o tem, kako tanka je lahko črta med neomajnostjo in ponosom – posebno moškim – ter sebičnostjo in tiranijo.«
- Lee Marshall, Screen Daily

»Označiti jo za mojstrovino bi bilo podcenjevanje.«
- Dave Fear, Time Out New York

»Navidezno preprost na pripovedni ravni, a moralno, psihološko in družbeno kompleksen.«
- Deborah Young, The Hollywood Reporter

»Izjemno spretno narejena družinska drama z mnogo širšim družbenim pomenom, brezhibno odigrana in zrežirana, varljivo zadržanega sloga, ki nas zgrabi in ne spusti iz svojega prijema polni dve uri. /…/ Film, ki je hkrati specifično iranski – vprašanji verskih pravil in položaja žensk sta ključnega pomena – in univerzalen v svojih implikacijah, preiskuje pomembne teme krivde, greha in odrešenja v neposrednem, navdušujočem slogu /…/.«
- Neil Young, Tribune

»Eden najbolj navdušujočih primerov iranskega socialnega realizma (in naturalistične igre).«
- Jim Hoberman, The Village Voice

»Silno inteligenten, čustveno in moralno kompleksen film, ki ne podcenjuje svojih gledalcev.«
- Philip Kemp, 'Najboljši filmi leta 2011', Sight & Sound

»Moralni labirint, zgrajen kot hitchcockovski whodunit, ki mimogrede razkrije relativnost resnice in hkrati pomete z vsemi našimi lagodnimi predsodki o Iranu na splošno in, bolj specifično, šeriatskem pravu.«
- Nick Roddick, 'Najboljši filmi leta 2011', Sight & Sound

»Farhadijev najboljši film doslej dokazuje, da je duh Otta Premingerja še kako živ in da prebiva v Iranu: pričujoča študija – ne o tem, kdo ima prav in kdo ne, ampak o dobrem/slabem na eni strani ter dobrem/slabem na drugi – bi se lahko imenovala tudi Anatomija splava
- Brad Stevens, 'Najboljši filmi leta 2011', Sight & Sound

»Film, ki si ga nedvomno morate ogledati. Varljiva hitchcockovska kriminalka, ki namige poseje tako skrbno, da jih boste po vsej verjetnosti zgrešili, in kompleksna filozofska pripoved, v kateri je vsak lik moralno kompromitiran.«
- Andrew O'Hehir, Salon.com

»Za Ločitev se zdi, da teče kot življenje; skrivnostno in ireverzibilno./…/ Film ne bi mogel biti bolj konkreten, bolj sodoben in bolj dramatičen.«
- Joe Morgenstern, Wall Street Journal

»Če je režiserju nekako uspelo, da lahko v Iranu ustvarja filme, jih distribuira in celo pridobi aktivno podporo politične organizacije, kakršna je Farabi Foundation, to nikakor ni rezultat politične kapitulacije z avtorjeve strani. /…/ Farhadi tako kot v svojem prejšnjem filmu Darbareye Elly raziskuje družbene razlike, predvsem tiste, vtisnjene v ženska telesa. /…/ Kar v bistvu uprizarja, je psihološka notranjost, modernistično pojmovanje subjekta, ki poudarja, da drug drugega ne moremo spoznati le preko dejanj, temveč da lahko ločitev, osnovno stanje človeka, premagamo le s komunikacijo in pogovorom. /…/ Končna posledica tega je, da se morajo celo tisti, ki so si na videz bolj domači s to dekadentno fazo iranske revolucije, prihuliti in pretvarjajoč se prebiti skozi svoje vsakdanje življenje. Po radikalni delitvi, dialektiki; zdi se, da družbeni sloji le niso tako ločeni.«
- Michael Sicinski, CinemaScope