Da se v filmu z letnico 2009 v igralski zasedbi pojavi ime Romy Schneider, lahko pomeni tudi to, da se je pred nekaj desetletji na nekem snemanju nekaj zataknilo. Natančneje – leta 1964 se je snemanje ustavilo, ker je režiserja Henri-Georgesa Clouzota zadel infarkt. Filmu z neomejenim proračunom, tremi popolno opremljenimi in kadrovsko podkrepljenimi snemalnimi ekipami, zvenečimi igralskimi imeni in obeti, da postane velik modernistično- eksperimentalni avantgardni hit, v nasprotju z vsemi pričakovanji že pred tem ni kazalo najbolje. Razloge in okoliščine takratnega dogajanja Bromberg in Medrea predstavita v večplastnem dokumentarnem kolažu, sestavljenem iz Clouzotovih posnetkov, zakulisnih dogodkov, intervjujev s člani takratne filmske ekipe, skrbno izbranih na novo posnetih dialogov med protagonistoma in številnih režiserjevih eksperimentov z barvo, senco in lečami. 185 rol filmskega materiala bi se verjetno še danes prašilo, če ne bi vmes posegla – bržkone – usoda; ta je v pokvarjenem pariškem dvigalu za dve uri zadržala režiserja Bromberga in Clouzotovo drugo ženo Inès de Gonzalez, ki je enkrat vmes »dahnila da« in odstopila posnetke.

»Zame je bil Clouzot velikanski cineast. Velik mojster, ki je znal virtuozno režirati vse vizualne in zvočne razsežnosti svoje stvaritve. Pri njem in v njegovem delu je prisotna neverjetna želja po popolnosti. Ta želja pa gotovo nikoli ni bila močnejša kot pri snemanju Pekla. Leta 1964, v trenutku, ko je ves film prevpraševal samega sebe, je bil zrel cineast sredi veličastne kariere. Ta film se torej povsem naravno vpisuje v dinamiko izumljanja drugačnega filma. Novi val ga je imel za režiserja stare šole, sam pa je bil prepričan, da so njegovi filmi veliko boljši od filmov vzpenjajoče se generacije.«
- Serge Bromberg

Serge Bromberg je direktor produkcijske hiše Lobster films, pod okriljem katere je ustvaril arhiv več kot 40.000 starih filmov. Od leta 1992 jih ob lastni spremljavi na klavir predstavlja občinstvu na znamenitih pariških prizoriščih, kot so Musée d`Orsay, Louvre in Tuilleries. Deluje tudi kot umetniški vodja festivala animiranega filma Annency, sicer pa je pred Peklom Henri-Georgesa Clouzota posnel nekaj kratkih in srednjemetražnih filmov.

Ruxandra Medrea (rojena v Romuniji leta 1977) je v svet filma vstopila kot odvetnica na področju intelektualne lastnine. Pekel Henri-Georgesa Clouzota je njen prvi film.