Emilie Deleuze
Francija, 2016
90 min
imdb

11+
v francoščini s slovenskimi podnapisi


režija Emilie Deleuze
scenarij Emilie Deleuze, Marie Desplechin, Laurent Guyot po romanu Marie Desplechin
fotografija Jeanne Lapoirie
glasba Olivier Mellano
montaža Frédéric Baillehaiche
igrajo Léna Magnien, Patricia Mazuy, Philippe Duquesne, Catherine Hiegel, Alex Lutz
producent Patrick Sobelman
distribucija Demiurg

festivali, nagrade
Berlinale 2016 (posebna omemba v sekciji Generation Kplus). Nagrada Evropske filmske akademije po izboru mladega občinstva, 2016. Ciné-Jeune de l'Aisne 2016. FIFEM, Montreal. Sarajevo. TIFF, Toronto. Melbourne. Liffe.
Najstniška komedija, ki so ji mladi iz različnih mest po Evropi skupaj podelili evropsko nagrado mladega filmskega občinstva 2016.
Spored
Tedenski spored

V Kinobalonu od 8. aprila 2017.

Gospodična Nemitežit
Jamais contente

Najstniška komedija, ki so ji mladi iz različnih mest po Evropi skupaj podelili evropsko nagrado mladega filmskega občinstva 2016.

zgodba
Težko je biti star trinajst let in Aurore to izkuša prav vsak dan. Očitajo ji, da je trmasta, kljubovalna in jezikava, a ona ima le izdelane poglede na svet. In kar naprej od nje nekaj pričakujejo. Starša, da bo imela dobre ocene kot njena mlajša sestrica ali pa da bo lepa in priljubljena kot starejša. Učitelj francoščine, da bo brala zastarele debele knjige. Prijateljica, da ji bo v vsem uslužna. Da o fantih ne govorimo. Povabijo jo, da poje z njimi v glasbeni skupini, potem pa tik pred nastopom podvomijo v njen slog oblačenja in si drznejo deliti nasvete. A na srečo se Aurore ne da tako zlahka. Konec koncev ni razloga, da bi se morala počutiti grda, neumna in neuspešna. In če vztrajaš, se včasih vsaj za kak hip zazdi, da je življenje lahko tudi preprosto in lepo.

iz prve roke
»Čeprav splošno občutenje filma ne pušča dvoma, ali gre za komedijo, moj namen ni, da bi se smejali junakinji, temveč skupaj z njo. Samo s čim bližjim prikazom Aurore – njenega posmeha, sarkazma, pa tudi krutosti in včasih pristne panike – sem lahko upodobila njeno zabavnost. Skorajda kot bi bila Olio njenemu Stanu in igrala 'resno faco' njeni odštekani komiki za pritegnitev občinstva.«
- Emilie Deleuze, režiserka

kritike
»V adaptaciji uspešnice Aurorin dnevnik avtorice Marie Desplechin režiserka Emilie Deleuze prikaže vsakdanjik družinskih članov, katerih medsebojna ljubezen vedno premaga težave in nerazumevanje. Gospodična Nemitežit izbere redko opažen, pošten in pronicljiv pogled na zgodnjo adolescenco. Za to je brez dvoma zaslužna tudi novinka Léna Magnien z izjemno interpretacijo dekleta, ki poskuša obdržati svoje brezkompromisne nazore skozi tesnoben in neroden prehod v svet najstništva.«
- Elizabeth Muskala, TIFF

»Filmska priredba Aurorinega dnevnika avtorice Marie Desplechin je polna resnic za najstnike in lekcij za starše.«
- Pierre Vavasseur, Le Parisien

»Iskren film, ki razkrije vse neprijetne, zoprne in zahtevne plati zgodnje adolescence.«
- Guillemette Odicino, Télérama

»Portret odraščajočega dekleta v vsem njenem blišču je sončen film, za kar gre zahvala likom, polnim napak, a srčnim.«
- Christophe Carrière, L'express

»Gospodična Nemitežit, v celoti podana iz Aurorine perspektive, ponuja dobro mero brihtnih komentarjev pripovedovalke, v katerih Aurora presoja svet odraslih in naključne krivice odraščanja. Čeprav na trenutke cinična, jo smisel za humor obdrži na površju, da se nam zlahka prikupi in se hitro najdemo v njej.«
- Alex Heeney, Seventh Row

»Osebni izraz in intelektualizem pomagata trmasti Aurori poiskati njen fokus in postati boljša, pogumnejša prebivalka margine. Gospodična Nemitežit je lahkotna kot sladkorna pena, po drugi strani pa kulturo jemlje resno. V tem pogledu je smiselno omeniti, da sta izvirni roman in scenarij delo Marie Desplechin – sestre režiserja Arnaulda Desplechina –, režiserka pa je hči Gillesa Deleuza. Ameriški film za mlada dekleta s primerljivim pedigrejem je enostavno nepredstavljiv.«
Michael Sicinski, CinemaScope

»Izvirniku zvest film na čudovit način obuja mrka leta zgodnje adolescence, ko imaš ves čas občutek, da živiš v postelji iz kaktusov.«
James Travers, Films de France

 

YouTube je onemogočen. Dovoliti morate uporabo piškotkov.