zgodba
Psihološki triler režiserja Darrena Aronofskyja (Rokoborec, Rekviem za sanje), postavljen v svet newyorškega baleta, popelje gledalca na vznemirljivo in na trenutke srhljivo avanturo skozi psihološki ustroj mlade balerine (Natalie Portman), ki se z vlogo dvolične labodje kraljice poistoveti do strašljive popolnosti.

portret avtorja
Darren Aronofsky se leta 1969 rodi v newyorškem Brooklynu, kjer tudi odraste. Na filmsko prizorišče vstopi sunkovito. Celovečerni prvenec Pi (1998) mu na prestižnem festivalu ameriškega neodvisnega filma v Sundanceu prinese nagrado režije ter hipoma obvelja za kult. Za še bolj kultnega je proglašen tudi njegov drugi celovečerec Rekviem za sanje (Requiem for a Dream, 1999), vizualno hipnotična, frenetična in šokantna upodobitev najrazličnejših vrst odvisnosti. Po sorodno ekstravagantni znanstvenofantastični romanci Fontana življenja (The Fountain, 2006), ki kritiško povsem pogori, ignorirajo pa jo tudi gledalci, preseneti z Rokoborcem, vizualno umirjeno, povsem realistično in neobičajno pretresljivo dramo, ki mu zasluženo prinese zmago na prestižnem festivalu v Benetkah.

kritike
»Briljantni, spektakularno srhljivi, klinično precizni, filigransko morbidni epos o Nini (Natalie Portman), deviški, spolno zatrti balerini, ki hoče svoje totalno baletno telo prignati do perfekcije (»Hočem biti perfektna«), in njeni materi (Barbara Hershey), nekdanji balerini, ki noče, da bi se njeni hčerki smejali – med njima stojijo Thomas (Vincent Cassel), karizmatični baletni impresario, ki jo seksualizira (ne pa tudi razdeviči), odpadla primadona (Winona Ryder), ki jo »uroči«, in Lily (Mila Kunis), hedonistična rivalka z zahodne obale, baletna verzija »dekleta z zmajskim tatujem«, ki jo odpelje v disko. Nina, baletna fundamentalistka, ki jo vse bolj terorizirajo halucinacije dvojnic in stigmat, hoče dobiti glavno vlogo v Labodjem jezeru, toda trg je krut, brutalen in sadističen, konkurenca pa povsem okužena s krutostjo, brutalnostjo in sadizmom trga, ki ne pušča nobenega dvoma: če hoče Nina dobiti delo, mora biti pripravljena umreti. Vsi hočejo to vlogo, to delovno mesto – vsi bi zanj ubijali. Nina bi zanj umrla. Za svojo »stvar« so očitno pripravljeni umreti le še fundamentalisti – islamski in baletni. Oh, in rokoborci, kot je Mickey Rourke v Rokoborcu. ZELO ZA«  Marcel Štefančič, jr., Mladina

»Vse skupaj je sočna psihološka livada, na kateri se bodo do sitega napasli predvsem psihoanalitični interpretatorji. Čeprav je film posnet v istem slogu kot nalezljivo neposredni Rokoborec, s kamero iz roke in na zrnat 16-milimetrski film, ni v njem nič preprostega. Gre za intenziven, žanrsko težko ulovljiv sprimek tragične melodrame, psihološkega trilerja in hororja, ob katerem vas ves čas spreletava srh, na trenutke pa vam zna tudi zoprno zavozlati želodec.«  Špela Barlič, Pogledi