Ferenc Török
Madžarska, 2017
DCP
91 min
madžarščina, ruščina
imdb, uradna stran



režija Ferenc Török
scenarij Gábor T. Szántó, Ferenc Török (po kratki zgodbi Gáborja T. Szánta Hazatérés)
fotografija Elemér Ragályi
montaža Béla Barsi
glasba Tibor Szemző
produkcija Iván Angelusz, Péter Reich, Ferenc Török
igrajo Péter Rudolf, Bence Tasnádi, Tamás Szabó Kimmel, Dóra Sztarenki, Ági Szirtes, József Szarvas, Eszter Nagy-Kálózy, Iván Angelus, Marcell Nagy, István Znamenák, Sándor Terhes

festivali, nagrade
Svetovna premiera na festivalu v Berlinu. Nagrada občinstva – Festival židovskega filma v Miamiju. Nagrada občinstva – Festival židovskega filma v Washingtonu. Edinburg. Jeruzalem.
Ferenc Török (Moszkva tér) se z zgodbo o na videz idilični vasici, ki se je prisiljena soočiti s kolektivno krivdo in občutki sramu, dotakne zamolčanih travm in neizrekljivih tabujev madžarske medvojne preteklosti.
V okviru posebnega filmskega programa ob priložnosti madžarskega predsedovanja Višegrajski skupini 2017/2018 (V4 CONNECTS). S podporo Veleposlaništev Češke republike, Madžarske, Poljske in Slovaške republike.
Spored
Tedenski spored Dvorana, 25. 09. 2017 19:00

V4 CONNECTS / Enkratna projekcija!

1945
1945

zgodba
Na vroč avgustovski dan leta 1945 se prebivalci madžarske vasice pripravljajo na svatbo notarjevega sina. Medtem na železniško postajo prispeta v črno odeta neznanca, ortodoksna žida, oče in sin, ki prevažata skrivnostni škatli. Po vasi završijo govorice in bojazni. Morda sta moška sorodnika in potemtakem dediča deportiranih židov. Morda se vrnejo še ostali preživeli, ki bodo zahtevali nazaj trgovine in drugo lastnino, ki so si jo med vojno nepošteno prilastili vaščani.

Ferenc Török (Moszkva tér) se z zgodbo o na videz idilični vasici, ki se je prisiljena soočiti s kolektivno krivdo in občutki sramu, dotakne zamolčanih travm in neizrekljivih tabujev madžarske medvojne preteklosti.

iz prve roke
»To je napeta in vznemirljiva zgodba o zločinu, ki se odvija na madžarskem podeželju poleti leta 1945, nemudoma po koncu druge svetovne vojne. /…/ V majhni skupnosti privrejo na površje stare skrivnosti in grehi, ki tem ljudem še vedno ne dajo miru. /…/ Leto 1945 je zagotovo najbolj nepredelano obdobje naše zgodovine, o katerem je bilo izrečenih najmanj besed.«
- Ferenc Török, režiser in soscenarist

kritike
»Sijajno odigran film madžarskega režiserja Ferenca Töröka, posnet v osupljivi črno-beli fotografiji, v kateri zle slutnje prežemajo naelektrene kompozicije, se loti tranzicijskega obdobja madžarske zgodovine s subtilnostjo in kompleksnostjo. /…/ Tako kot Savlov sin rojaka Lászla Nemesa tudi Törökova pretresljiva zgodovinska drama ponuja svež in inteligenten filmski pristop k težavni tematiki. /…/ Nič v režiserjevi dosedanji filmografiji nas ni moglo pripraviti na izraz takšne virtuoznosti. V filmu s presenetljivo malo dialogi odlična igralska zasedba, ki vključuje resnična zakonca Pétra Rudolfa in Eszter Nagy-Kálózy, omogoči režiserju, da to vivisekcijo vaškega življenja in vprašanj vesti pokaže, namesto da bi jo povedal. Svojo izjemno moč pa film dolguje tudi sijajni fotografiji veteranskega snemalca Elemérja Ragályija. Uvodni prizor z bližnjim posnetkom Istvána, ki se brije pred ogledalom, vzpostavi nepretrgan ton grozeče katastrofe, medtem ko njegove čudovite kompozicije, pogosto uokvirjene z lahnimi zavesami, okni, vrati in ograjami, priklenejo našo pozornost.«
- Alissa Simon, Variety

»Ko se dva ortodoksna žida vrneta v mestece, ki ju je izdalo med nacistično okupacijo, je vse nared za spopad v evropskem vesternu Ferenca Töröka. Sliši se kot znana žanrska formula. Pod zloveščim črno-belim nebom pripotujeta v mesto skrivnostna, v črno oblečena moška. Takoj ko se izkrcata na mali železniški postaji, se po mestu razširijo govorice. Trgovci in gospodinje prestrašeno oprezajo za zagrnjenimi zavesami, notar in šerif se nemudoma pripravita na boj. Če je tak okvir zgodbe slišati in videti kot vestern, so arhetipi resda pravi – toda podrobnosti so povsem napačne. V Törökovem najnovejšem filmu 1945 se paranoično mestece nahaja v sovjetsko okupirani Madžarski ob koncu druge svetovne vojne. In skrivnostna tujca nista klateška revolveraša, pač pa ortodoksna žida /…/. /…/ Lakomni domačini se tako mrzlično oklepajo svojega krivično prilaščenega bogastva, da še pomislijo ne na drugačen scenarij. Morda je vse njihovo oderuško, buržujsko povzpetništvo in napol legalno ropanje medtem postalo povsem trivialno. Očitno ne morejo doumeti trpljenja, za katerega so sokrivi. A če bi lahko za hip sprevideli neizmerno izgubo, ki sta jo utrpela tujca, bi morda lahko razumeli, da so vse njihove umetnine, domovi in družinska lastnina le slaba tolažba.«
- Christina Newland, Sight & Sound

»Vsak kader tega trpkega duhovnega popotovanja preveva iskrena, dih jemajoča lepota. Sublimna drama, hkrati pusta in poglobljena, minimalistična in pretresljivo omamna, je razodetje o povojni zgodovini in identiteti, ki vam bo ostalo v mislih še dolgo po tistem, ko se bodo prižgale luči kinodvorane. Film je veličasten v svoji zmožnosti, da razmišlja v tišini, in tako kot najboljša dela Ingmarja Bergmana in oskarjevec Ida Pawła Pawlikowskega se ne boji izpodbijati naših predpostavk ter osvetliti globlje resnice.«
- Igor Shteyrenberg, Festival židovskega filma v Miamiju

YouTube je onemogočen. Dovoliti morate uporabo piškotkov.