Okrogla miza o položaju smučarskih skakalk

Režiser Bent Hamer je film Gospod Horten posvetil smučarskim skakalkam.

Te so pred kratkim izgubile boj z Mednarodnim olimpijskim komitejem, od katerega so zahtevale uvrstitev ženskih smučarskih skokov na olimpijske igre. Namesto da se bi pravkar odpravljale v Vancouver, morajo torej ostati doma.

Njihov položaj v Sloveniji in svetu bomo iz športne, pravne in sociološke perspektive ob tej priložnosti osvetlili na okrogli mizi dva dni pred začetkom olimpijskih iger, v sredo, 10. februarja, ob 20:30 v Kinodvorovi Kavarni.

Okroglo mizo bo vodil športni novinar Igor E. Bergant.

Gostje bodo:
• Matjaž Triplat, trener ženske skakalne reprezentance
• Eva Logar, smučarska skakalka
• Janez Bukovnik, ki se bo okrogle mize udeležil v imenu OKS
• dr. Mojca Doupona Topič, sociologinja (ta dan potuje iz Rima, okrogle mize se bo udeležila, če ne bo zamude)
• in najverjetneje tudi Primož Peterka, smučarski skakalec

Vabljeni!

"Zaradi zavrnitve udeležbe skakalk na Olimpijskih igrah sem bila prisiljena prenehati s smučarskimi skoki, zato sem se odločila popolnoma prekiniti stike s tem športom. Po zavrnitvi naše pritožbe na kanadskem vrhovnem sodišču sem vedela, da je zame prepozno. Kljub temu sem še vedno prisostvovala pri vseh nadaljnjih bojih na omenjenem sodišču in pri tem nisem dobila nobene podpore medijev, ne ženske skakalne reprezentance niti Smučarske zveze Slovenije.

Prav zaradi zavrnitve udeležbe na Olimpijskih igrah se dekleta soočajo z mnogimi težavami glede medijske prepoznavnosti discipline in s tem posledično pridobivanja sponzorjev. Smučarske skakalke v Sloveniji se s profesionalnim športom ne morejo preživljati. Prav tako je omenjeni šport zelo težko uskladiti s študijem, saj težave nastopijo že pri pridobitvi statusa vrhunskega športnika, ki zelo olajša način opravljanja študijskih obveznosti. Pogoj za pridobitev omenjenega statusa je namreč, da je šport kvalificiran kot olimpijska disciplina.

Kot razlog za zavrnitev Mednarodni Olimpijski komite med drugim navaja premajhno število deklet iz različnih držav, ki so sposobna nastopiti na Olimpijskih igrah. Kljub temu pa so sprejeli ženski smučarski kros, kjer je v času potrditve discipline na OI tekmovalo 30 deklet iz 11 držav, medtem ko je bilo v istem času 100 tekmujočih skakalk iz 15 različnih držav.

V zadnjem času sem se od slovenskih skakalk sama borila za pravico nastopa na Olimpijskih igrah, pri tem pa nisem dobila nikakršne podpore in pomoči od ljudi, ki naj bi bili pri nas pristojni za to. Prisostvovala sem tudi pri vseh nadaljnjih bojih in pritožbah na kanadskem vrhovnem sodišču, kljub temu, da nisem bila več članica ženske skakalne reprezentance in nič od tega nisem delala v svojo korist.

Smučarski skoki niso rekreativen šport. Ne more se ga lotiti vsak in se spomniti nekega dne, da bi šel rad malo skakat. V treninge morajo dekleta vložiti ravno toliko truda in časa kot moški, da lahko dosegajo najboljše rezultate. Kljub temu se ravno v zavrnitvi ženskih skokov na Olimpijskih igrah kaže, da je diskriminacija v tem športu še kako aktualna.

Sama se zdaj ukvarjam z alpinizmom – športom, v katerem mi še nihče ni rekel, da nečesa ne morem samo zato, ker sem ženskega spola. Mislim, da sem vložila preveč časa in živcev v borbo za nastop skakalk na Olimpijskih igrah, saj je bilo vse zaman, prav tako pa nisem dobila nikakršne podpore za svoj trud. Sedaj je naloga še tekmujočih skakalk, da se v bodoče stvari spremenijo."

Monika Planinc

Enakopravnost smučarskih skakalk lahko med drugim podprete tako, da se pridružite podporni skupini na Facebooku.