O kinu
KINODVOR: VČERAJ – DANES – JUTRI

VČERAJ – zgodovina

Arhitektura

Mestni kino Ljubljanski dvor so zgradili leta 1923, da bi Ljubljani podarili razkošno 'kinogledališče', kakršna so v dvajsetih letih preteklega stoletja gradili po vseh evropskih mestih, ki so kaj dala na svoj ugled. Slogovno stavba pripada umirjeni pozni secesiji, z večjim razkošjem pa je zaznamovana njena notranjost.
 
Prvi film
Avstrijski zgodovinski spektakel Mladi Medardo (Der Junge Medarus) je bil prvi film, ki je bil predvajan na Kolodvorski 13. Film je po literarni predlogi Arthurja Schnitzlerja režiral Madžar Michael Kertesz (ta je slabih 20 let pozneje kot Michael Curtiz režiral Casablanco).
 
Prva leta
Prva leta so jedro programa sestavljali nemi filmi, pod katere so se podpisali vrhunski evropski in ameriški avtorji (Fritz Lang, Cecil B. DeMille, Charles Chaplin, Abel Gance, Jean Renoir ...). Med številnimi tujimi filmi so gledalci v Ljubljani lahko videli tudi prvo slovensko filmsko zvezdo Ito Rino, ki je blestela v Erotikonu.

Sloga in erotični filmi
Leta 1935 je kinematograf prevzelo železničarsko kulturno društvo Sloga, ki ga je upravljalo do leta 1946, ko so vse kinematografe podržavili. Kot Kino Sloga je deloval do začetka 90. let, ko se je preimenoval v Kino Dvor. Sloga se je v zadnjem desetletju pred preimenovanjem preusmerila v prikazovanje filmov z erotično in pornografsko vsebino.

Umetniška preusmeritev
Z začetkom tega desetletja je Slovenija na mestnih obrobjih dobila prve multi kinematografe, ki so s filmskega zemljevida hitro začeli brisati mestne kinodvorane (samo v Ljubljani: Union, Šiško, Triglav, Bežigrad ...). Prizadevanja takratnega direktorja Slovenske kinoteke Silvana Furlana so leta 2002 obrodila dogovor med Mestno občino Ljubljana, Ministrstvom za kulturo RS in Kinoteko o prenovi in ponovnem odprtju Kina Dvor kot kinematografa, namenjenega prikazovanju sodobnega umetniškega filma. Dogovorjeno je bilo, da bo MOL financiral obnovo stavbe, Ministrstvo za kulturo pa bo krilo stroške nabave potrebne opreme. V kampanji Na svojem stolu je več kot 200 ljubiteljev filma plačalo 'svoje' stole, s čimer se je finančna konstrukcija projekta uspešno zaključila. Obnovljeni Kinodvor je vrata odprl na predvečer 80. obletnice prve otvoritve. Kinoteka in Kinodvor sta igrala ključno vlogo tudi pri vzpostavljanju art kino mreže v Sloveniji.

1. aprila 2008 se je takratno novo vodstvo Kinoteke odločilo vrata Kinodvora zapreti in tako je za nekaj časa prenehal z delovanjem.

Kinodvor. Mestni kino.
Mestna občina Ljubljana je že 26. maja 2008 ustanovila javni zavod Kinodvor, ki je svoja vrata odprl 1. oktobra 2008. Novost Kinodvora je zajeta v sloganu Kinodvor. Mestni kino. in v naravnanosti na novi tip kinematografa – 'event cinema', ki namenja velik poudarek izkušnji obiska kina, podprti s posebnimi dogodki.

Vira: arhiv Kinodvora in  spletni portal RTV Slovenija

DANES

Javni zavod Kinodvor je oktobra 2008 odprl vrata mestnega kina za prikazovanje kakovostne svetovne filmske produkcije. Takoj je pričel uresničevati vizijo postati osrednji mestni kino s kakovostno in raznovrstno filmsko ponudbo ter programom za otroke in mlade na eni strani, kot tudi festivalsko središče (LIFFe, Animateka, Festival dokumentarnega filma, Kino Otok, Mesto žensk, Bobri…)  in živahno družabno srečevališče na drugi.

Kinodvor je povezovalec različnih akterjev na področju kinematografije in avdiovizualne oziroma filmske umetnosti. V vlogi katalizatorja filmske kulture deluje komplementarno, ne ekskluzivno, spodbuja dejavnosti sorodnih institucij, društev in posameznikov, s katerimi sodeluje iniciativno oziroma v produkcijskih ali koprodukcijskih odnosih.

Že v prvih letih delovanja je Kinodvor postal prepoznavna filmska ustanova in priljubljen meeting-point. Z naraščajočim obiskom kina, ki z atraktivno ponudbo specializirane filmske knjigarnice, kavarne in galerije ljudem pomeni več kot kino, pa je rasel tudi obisk posameznih filmov.

Dodano vrednost predstavlja tudi družabna naravnanost Kinodvorovih filmskih dogodkov oziroma kinodruženj, ki jih spremljajo filmsko-vzgojne dejavnosti, zlasti delavnice in pogovori s strokovnjaki ter filmskimi ustvarjalci. Vsakoletna rast obiska je odraz zaupanja naših obiskovalcev, zato skrb posvečamo ne le kakovostnemu programu, temveč tudi kakovostnim storitvam in ustvarjalnim strategijam za razvoj občinstev.

Kinobalon, program za otroke in mlade poteka vsak konec tedna in med šolskimi počitnicami. Filme spremljajo brezplačne dodatne dejavnosti, kot so igrarije v Sezamovem kotičku, ustvarjalne delavnice, razstave in brezplačne knjižice iz zbirke Kinobalon. Redni družinski program dopolnjuje tudi dopoldanski Šolski Kinobalon, namenjen vsem izobraževalnim ustanovam v Sloveniji. Zanje vsako leto izide šolski Katalog izbranih filmov in dodatnih dejavnosti, med katerimi lahko vrtci, osnovne in srednje šole izbirajo.

Z mobilnim kinom je Kinodvor za prikazovanje filmov opremil še druge lokacije v Ljubljani, svoje poletno Kinodvorišče v atriju Slovenskih železnic, Film pod zvezdami na Ljubljanskem gradu in LIFFe v Kinu Šiška.

Preureditev Male dvorane je omogočila programiranje dokumentarnih filmov in večje dostopnosti otroškega programa, vse več pa je zanimanja tudi za dodatne poznovečerne in zgodnjepopoldanske filmske predstave, ki omogočajo tudi širitev Abonmaja za poznejša leta, enega najuspešnejših programov, ki je v mestni kino znova privabil gledalce zlate generacije.

Zavod glede na izvajanje javne službe presega občinski pomen in deluje skladno z javnim interesom države. S svojim delovanjem se vključuje v mrežo sorodnih institucij, ki delujejo v Sloveniji in v mednarodnem okolju.  Za izvajanje kinematografske dejavnosti in filmskega programa se Kinodvor povezuje

Kinodvor je novembra 2009 organiziral mednarodno strokovno srečanje z naslovom »Mreže in digitalizacija art kinematografov«, ki je spodbudilo ustanovitev Art kino mreže Slovenije, združenja kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma Slovenije ter javni dialog in nacionalni načrt digitizacije art kinematografov v Sloveniji.

V letu 2010 je Kinodvor na konferenci mednarodnega kinematografskega združenja Europa Cinemas, ki povezuje 3.197
kinematografov v 673 mestih po 68 državah po vsem svetu, v Parizu prejel nagrado Europa Cinemas za najboljši program za otroke in mlade 2010, istega dne pa je uredništvo Vikenda ekipi Kinodvora podelilo Gong ustvarjalnosti za leto 2010.

Javni zavod Kinodvor, ki je ustanovljen tudi z namenom izvajanja programov promocije, ki se nanašajo na področje avdiovizualne kulture, je v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in javnim zavodom Turizem Ljubljana izdal brošuro Ljubljana – Filmsko mesto, ki naj v Ljubljano in Slovenijo privabi tujo filmsko in oglasno produkcijo.

V letu 2011 je Kinodvor kot prvi nekomercialni kinematograf v Sloveniji postal digitalni kino in stopil v korak s tehnološkim napredkom, ki narekuje tudi smernice sodobne kinematografije. Z digitalno opremo je mestni kino omogočil tudi dostopnost nekaterih kakovostnih filmov, ki jih sicer prikazuje multipleks, v mestnem središču. Nedeljskemu zajtrku v Kinodvoru z možnostjo varstva za otroke v Sezamovem kotičku so se pridružile nedeljske večerne predstave Za zamudnike, ki postajajo iz leta v leto bolj obiskane. Z odličnimi rezultati Kinodvora je rasel tudi njegov ugled in ponudba filmov za prikazovanje, zato je Kinodvor v stiski z omejitvijo na eno samo kinodvorano izkoristil vse razpoložljive kapacitete.  

Kinodvor je ne le v Sloveniji, temveč v širšem mednarodnem prostoru primer dobre prakse. Izpolnjuje poslanstvo javnega zavoda ob podpori ustanovitelja, ustvarja lastna sredstva za nadgrajevanje programa in nova delovna mesta ter prenaša pozitivne izkušnje in metode dela v mreži sorodnih institucij. S tem tudi sam oblikuje trende in utira pot razvoju nacionalne kinematografije. Kinodvor je tako več kot kino, ne le zaradi večplastne ponudbe, temveč predvsem zaradi vizije in poslanstva, ki ju uspešno uresničuje.

JUTRI

Naše poslanstvo ostaja  še naprej skrb za filmsko kulturo, ki se začne s filmsko vzgojo mladih, in zadovoljevanje potreb zahtevnejših ljubiteljev filma. Naša ključna vrednota je kakovost izbranih in predvajanih filmov, ki od gledalca pričakujejo vpletenost in razmislek.

Izziv Kinodvora, slovenske kinematografije in mestne filmske kulture za prihodnost pa je mestni kino z več dvoranami ali minipleks v mestnem središču. Trendi združevanja lokacij ter odpiranja kin z več dvoranami so sestavni del razvoja avdio-vizualne produkcije in kinematografije. Kinodvor je na težave, s katerimi se soočajo kina z eno samo kinodvorano, Mestno občino Ljubljana, ki je zavod ustanovila leta 2008, opozoril že ob začetku svojega delovanja in načrt širitve vključil v Strategijo javnega zavoda Kinodvor 2011 – 2015.

Rezultati Kinodvora, ki so spodbudili povečanje filmske ponudbe v mestu in trend rasti obiska v mestnem kinu, so podprli načrt investicije v kino z več dvoranami. Mestni minipleks v središču mesta je Mestna občina Ljubljana tako umestila tudi v svojo Strategijo razvoja kulture v MOL 2012 – 2015. Ideja o minipleksu je zasnovana na programskih smernicah Kinodvora, več platen pa bo omogočalo večjo programsko raznolikost, vendar pa je za resnejše načrtovanje novega mestnega minipleksa prvi pogoj primerna lokacija v središču mesta.  Kinodvor tako v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana nadaljuje z iskanjem primerne lokacije.