O kinu
KINODVOR: VČERAJ – DANES – JUTRI

VČERAJ – zgodovina

Arhitektura

Mestni kino Ljubljanski dvor so zgradili leta 1923, da bi Ljubljani podarili razkošno 'kinogledališče', kakršna so v dvajsetih letih preteklega stoletja gradili po vseh evropskih mestih, ki so kaj dala na svoj ugled. Slogovno stavba pripada umirjeni pozni secesiji, z večjim razkošjem pa je zaznamovana njena notranjost.
 
Prvi film
Avstrijski zgodovinski spektakel Mladi Medardo (Der Junge Medarus) je bil prvi film, ki je bil predvajan na Kolodvorski 13. Film je po literarni predlogi Arthurja Schnitzlerja režiral Madžar Michael Kertesz (ta je slabih 20 let pozneje kot Michael Curtiz režiral Casablanco).
 
Prva leta
Prva leta so jedro programa sestavljali nemi filmi, pod katere so se podpisali vrhunski evropski in ameriški avtorji (Fritz Lang, Cecil B. DeMille, Charles Chaplin, Abel Gance, Jean Renoir ...). Med številnimi tujimi filmi so gledalci v Ljubljani lahko videli tudi prvo slovensko filmsko zvezdo Ito Rino, ki je blestela v Erotikonu.

Sloga in erotični filmi
Leta 1935 je kinematograf prevzelo železničarsko kulturno društvo Sloga, ki ga je upravljalo do leta 1946, ko so vse kinematografe podržavili. Kot Kino Sloga je deloval do začetka 90. let, ko se je preimenoval v Kino Dvor. Sloga se je v zadnjem desetletju pred preimenovanjem preusmerila v prikazovanje filmov z erotično in pornografsko vsebino.

Umetniška preusmeritev
Z začetkom tega desetletja je Slovenija na mestnih obrobjih dobila prve multi kinematografe, ki so s filmskega zemljevida hitro začeli brisati mestne kinodvorane (samo v Ljubljani: Union, Šiško, Triglav, Bežigrad ...). Prizadevanja takratnega direktorja Slovenske kinoteke Silvana Furlana so leta 2002 obrodila dogovor med Mestno občino Ljubljana, Ministrstvom za kulturo RS in Kinoteko o prenovi in ponovnem odprtju Kina Dvor kot kinematografa, namenjenega prikazovanju sodobnega umetniškega filma. Dogovorjeno je bilo, da bo MOL financiral obnovo stavbe, Ministrstvo za kulturo pa bo krilo stroške nabave potrebne opreme. V kampanji Na svojem stolu je več kot 200 ljubiteljev filma plačalo 'svoje' stole, s čimer se je finančna konstrukcija projekta uspešno zaključila. Obnovljeni Kinodvor je vrata odprl na predvečer 80. obletnice prve otvoritve. Kinoteka in Kinodvor sta igrala ključno vlogo tudi pri vzpostavljanju art kino mreže v Sloveniji.

1. aprila 2008 se je takratno novo vodstvo Kinoteke odločilo vrata Kinodvora zapreti in tako je za nekaj časa prenehal z delovanjem.

Kinodvor. Mestni kino.
Mestna občina Ljubljana je že 26. maja 2008 ustanovila javni zavod Kinodvor, ki je svoja vrata odprl 1. oktobra 2008. Novost Kinodvora je zajeta v sloganu Kinodvor. Mestni kino. in v naravnanosti na novi tip kinematografa – 'event cinema', ki namenja velik poudarek izkušnji obiska kina, podprti s posebnimi dogodki.

Vira: arhiv Kinodvora in  spletni portal RTV Slovenija


DANES – Mestni kino Kinodvor

Javni zavod Kinodvor je vrata mestnega kina za prikazovanje kakovostne svetovne filmske produkcije odprl oktobra 2008. Nemudoma je začel z uresničevanjem vizije – postati osrednji mestni kino s kakovostno in raznovrstno filmsko ponudbo ter programom za otroke in mlade na eni strani, pa tudi z vlogo festivalskega središča (LIFFe, Animateka, Festival dokumentarnega filma, Kino Otok, Mesto žensk, Bobri, IFFR Live …) in živahnega družabnega srečevališča na drugi.

S preureditvijo Male dvorane je Kinodvor pridobil prostor za prikazovanje dokumentarnih filmov, povečala pa se je tudi dostopnost programa za otroke in mlade. Iz leta v leto naraščajoče zanimanje za dodatne zgodnjepopoldanske filmske projekcije je omogočilo širitev Filmskih srečanj ob kavi, enega Kinodvorovih najuspešnejših programov, ki je v mestni kino znova privabil gledalce zlate generacije. 

Kinobalon, program za otroke in mlade, poteka vsak konec tedna in med šolskimi počitnicami. Projekcije spremljajo brezplačne dodatne dejavnosti, kot so igrarije v Sezamovem kotičku, ustvarjalne delavnice, razstave in brezplačne knjižice iz zbirke Kinobalon. Redni družinski program dopolnjuje tudi dopoldanski Šolski Kinobalon, namenjen vsem izobraževalnim ustanovam v Sloveniji. Zanje vsako leto izide Katalog izbranih filmov za vzgojno-izobraževalne ustanove, iz katerega lahko vrtci, osnovne in srednje šole izbirajo filmske vsebine.

V letu 2015 se je v Kinodvoru začel nov filmsko-vzgojni program Kinotrip, namenjen najstniški publiki, ki vključuje filmski klub in festival, šolski program ter dogodke med letom. Leta 2016 se je tako med 24. in 27. marcem odvil prvi mednarodni filmski festival Kinotrip, ki so ga pripravili mladi ljubitelji filma – člani filmskega kluba Kinotrip.

Že v prvih letih delovanja je Kinodvor postal prepoznavna filmska ustanova in priljubljen prostor srečevanja, t. i. "meeting-point". Z naraščajočim obiskom kina, ki s privlačno ponudbo specializirane filmske knjigarnice, kavarne in galerije ljudem pomeni več kot kino, pa je naraščala tudi filmska ponudba, zato je Kinodvor v stiski z omejitvijo na eno samo kinodvorano izkoristil vse razpoložljive kapacitete.

Dodano vrednost predstavlja tudi družabna naravnanost Kinodvorovih filmskih dogodkov oziroma kinodruženj, ki jih spremljajo filmsko-vzgojne dejavnosti, zlasti delavnice in pogovori s strokovnjaki ter filmskimi ustvarjalci. Visoko število obiskovalcev je vsekakor odraz zaupanja ljudi, zato skrb posvečamo ne le kakovostnemu programu, temveč tudi kakovostnim storitvam in ustvarjalnim strategijam za razvoj občinstev.

Z mobilnim kinom Kinodvor za prikazovanje filmov opremlja tudi druge lokacije v Ljubljani: svoje poletno Kinodvorišče v atriju Slovenskih železnic, Film pod zvezdami na Ljubljanskem gradu, Kongresni trg z Letnim kinom na Kongresnem trgu, Film na ulici na šolskem igrišču v Zalogu in LIFFe v Kinu Šiška.

V letu 2011 je Kinodvor kot prvi nekomercialni kinematograf v Sloveniji postal digitalni kino in stopil v korak s tehnološkim napredkom, ki narekuje tudi smernice sodobne kinematografije. V sezoni 2013/2014 smo praznovali 90-letnico delovanja kinematografa na Kolodvorski 13, današnjega mestnega kina Kinodvor. V okviru projekta Leto kina – Kinodvor 90, leto praznovanja kina in filma so se v sodelovanju s številnimi kulturnimi in izobraževalnimi institucijami ter organizacijami odvijali dogodki in programi, posvečeni filmski kulturi. Nekateri izmed projektov, ki smo jih prvič izvedli v Letu kina, kot sta npr. Kinosloga. Retrosex. – noč erotičnega filma in Letni kino na Kongresnem trgu, so našli prostor v stalni programski shemi mestnega kina.

Obisk je v vseh letih od oktobra 2008, ko je Kinodvor prešel pod okrilje Mestne občine Ljubljana, naraščal, od leta 2012 dalje pa letno presega 120.000 gledalcev. V letu 2015 smo zabeležili doslej največje povpraševanje po kakovostnih filmskih vsebinah, saj je obisk znašal 128.973 gledalcev. Porast obiska med drugim pripisujemo povečanemu številu filmov, ki jih vsako leto prikažemo na rednem programu, pa tudi večjemu številu projekcij. Obiskovalci se v naš kino radi vračajo in med razlogi, zakaj je tako, navajajo predvsem zadovoljstvo in zaupanje v izbor filmov, prijeten ambient in kakovostno filmsko izkušnjo.

Povezovanje, sodelovanje, mednarodna dejavnost

Kinodvor je povezovalec različnih akterjev na področju kinematografije in avdiovizualne oziroma filmske umetnosti. V vlogi katalizatorja filmske kulture deluje komplementarno, ne ekskluzivno, spodbuja dejavnosti sorodnih institucij, društev in posameznikov, s katerimi sodeluje iniciativno oziroma v produkcijskih ali koprodukcijskih odnosih.

Zavod glede na izvajanje javne službe presega občinski pomen in deluje skladno z javnim interesom države. S svojim delovanjem se vključuje v mrežo sorodnih institucij, ki delujejo v Sloveniji in v mednarodnem okolju.

Kinodvor je novembra 2009 organiziral mednarodno strokovno srečanje z naslovom »Mreže in digitalizacija art kinematografov«, ki je spodbudilo ustanovitev Art kino mreže Slovenije, združenja kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma Slovenije ter javni dialog in nacionalni načrt digitizacije art kinematografov v Sloveniji. V okviru Leta kina smo v Kinodvoru gostili in organizirali dve mednarodni konferenci: Mesto kina – konferenca o vlogi in pomenu kinematografov – se je odvila oktobra 2013, konferenca o pristopih k mlademu občinstvu, imenovana Filmska vzgoja v kinu, pa maja 2014.

V letu 2010 je Kinodvor na konferenci mednarodnega kinematografskega združenja Europa Cinemas, ki povezuje 977 kinematografov v 596 mestih po 42 državah vsega sveta, v Parizu prejel nagrado Europa Cinemas za najboljši program za otroke in mlade 2010, istega dne pa je uredništvo Vikenda ekipi Kinodvora podelilo Gong ustvarjalnosti za leto 2010.

Javni zavod Kinodvor je bil ustanovljen tudi z namenom izvajanja programov promocije, ki se nanašajo na področje avdiovizualne kulture. V sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in javnim zavodom Turizem Ljubljana – z namenom, da bi v Ljubljano in Slovenijo privabili tujo filmsko in oglasno produkcijo – je izdal brošuro Ljubljana – Filmsko mesto.

Kinodvor je ne le v Sloveniji, temveč tudi v širšem mednarodnem prostoru primer dobre prakse. Izpolnjuje poslanstvo javnega zavoda ob podpori ustanovitelja, ustvarja lastna sredstva za nadgrajevanje programa in nova delovna mesta ter prenaša pozitivne izkušnje in metode dela v mreži sorodnih institucij. S tem tudi sam oblikuje trende in utira pot razvoju nacionalne kinematografije. Kinodvor je tako več kot kino, ne le zaradi večplastne ponudbe, temveč predvsem zaradi vizije in poslanstva, ki ju uspešno uresničuje.

JUTRI

Naše poslanstvo še naprej ostaja skrb za filmsko kulturo, ki se začne s filmsko vzgojo mladih in nadaljuje z zadovoljevanjem potreb zahtevnejših ljubiteljev filma. Naša ključna vrednota je kakovost izbranih in predvajanih filmov, ki naj od gledalca terjajo angažma in razmislek.

Rezultati Kinodvora, ki so spodbudili povečanje filmske ponudbe v mestu in sprožili trend rasti obiska v mestnem kinu, so podprli načrt investicije v kino z več dvoranami. Kinodvor je na težave, s katerimi se soočajo kinematografi z eno samo kinodvorano, Mestno občino Ljubljana, ki je zavod ustanovila leta 2008, opozoril že ob začetku svojega delovanja, načrt širitve pa je vključil v Strategijo javnega zavoda Kinodvor v letih 2011–2015 in 2016–2020. Izziv za Kinodvor in mestno filmsko kulturo v prihodnosti predstavlja izgradnja minipleksa v mestnem središču, ki ga je Mestna občina Ljubljana umestila tudi v svojo Strategijo razvoja kulture v MOL 2012–2015 in 2016–2019.

Zato Kinodvor z ustanoviteljico, Mestno občino Ljubljana, sodeluje pri načrtovanju mestnega minipleksa, ki je na podlagi predloga za prenovo osrednjega dela Slovenske ceste umeščen v podhod Ajdovščina. Načrt za minipleks s tremi manjšimi in eno večjo kinodvorano, ki je v fazi usklajevanja za pripravo sprememb prostorskih planov mesta, zagotavlja prostorske pogoje, v katerih lahko resnično zaživi koncept mestnega kina kot ustvarjalnega kulturnega središča za vse generacije, s poudarkom na pridobivanju novega, zlasti mladega občinstva.