Arhitektura
Mestni kino Ljubljanski dvor so zgradili leta 1923, da bi Ljubljani podarili razkošno 'kinogledališče', kakršna so v dvajsetih letih preteklega stoletja gradili po vseh evropskih mestih, ki so kaj dala na svoj ugled. Slogovno stavba pripada umirjeni pozni secesiji, z večjim razkošjem pa je zaznamovana njena notranjost.
 
Prvi film
Avstrijski zgodovinski spektakel Mladi Medardo (Der Junge Medarus) je bil prvi film, ki je bil predvajan na Kolodvorski 13. Film je po literarni predlogi Arthurja Schnitzlerja režiral Madžar Michael Kertesz (ta je slabih 20 let pozneje kot Michael Curtiz režiral Casablanco).
 
Prva leta
Prva leta so jedro programa sestavljali nemi filmi, pod katere so se podpisali vrhunski evropski in ameriški avtorji (Fritz Lang, Cecil B. DeMille, Charles Chaplin, Abel Gance, Jean Renoir ...). Med številnimi tujimi filmi so gledalci v Ljubljani lahko videli tudi prvo slovensko filmsko zvezdo Ito Rino, ki je blestela v Erotikonu.

Sloga in erotični filmi
Leta 1935 je kinematograf prevzelo železničarsko kulturno društvo Sloga, ki ga je upravljalo do leta 1946, ko so vse kinematografe podržavili. Kot Kino Sloga je deloval do začetka 90. let, ko se je preimenoval v Kino Dvor. Sloga se je v zadnjem desetletju pred preimenovanjem preusmerila v prikazovanje filmov z erotično in pornografsko vsebino.

Umetniška preusmeritev
Z začetkom tega desetletja je Slovenija na mestnih obrobjih dobila prve multi kinematografe, ki so s filmskega zemljevida hitro začeli brisati mestne kinodvorane (samo v Ljubljani: Union, Šiško, Triglav, Bežigrad ...). Prizadevanja takratnega direktorja Slovenske kinoteke Silvana Furlana so leta 2002 obrodila dogovor med Mestno občino Ljubljana, Ministrstvom za kulturo RS in Kinoteko o prenovi in ponovnem odprtju Kina Dvor kot kinematografa, namenjenega prikazovanju sodobnega umetniškega filma. Dogovorjeno je bilo, da bo MOL financiral obnovo stavbe, Ministrstvo za kulturo pa bo krilo stroške nabave potrebne opreme. V kampanji Na svojem stolu je več kot 200 ljubiteljev filma plačalo 'svoje' stole, s čimer se je finančna konstrukcija projekta uspešno zaključila. Obnovljeni Kinodvor je vrata odprl na predvečer 80. obletnice prve otvoritve. Kinoteka in Kinodvor sta igrala ključno vlogo tudi pri vzpostavljanju art kino mreže v Sloveniji.
1. aprila 2008 se je novo vodstvo Kinoteke odločilo vrata Kinodvora zapreti in tako je za nekaj časa prenehal z delovanjem.

Kinodvor. Mestni kino.
Mestna občina Ljubljana je že 26. maja 2008 ustanovila javni zavod Kinodvor, ki je svoja vrata odprl 1. oktobra 2008. Novost Kinodvora je zajeta v sloganu Kinodvor. Mestni kino. in v naravnanosti na novi tip kinematografa – 'event cinema', ki namenja velik poudarek izkušnji obiska kina, podprti s posebnimi dogodki.

Vira: arhiv Kinodvora in  spletni portal RTV Slovenija

Kinodvor je javni zavod za prikazovanje kakovostne in raznovrstne filmske ponudbe. Ob tem da je mestni kino, ki ponuja redni filmski program, je Kinodvor tudi prostor posebnih dogodkov in (ko)producent, ki svoje prostore, usluge in znanja ponuja slovenskim in mednarodnim kulturnim partnerjem.

V Kinodvoru je doma tudi Kinobalon, program za otroke in mlade, ki poteka vsak konec tedna in med šolskimi počitnicami. Filme spremljajo brezplačne dodatne dejavnosti, kot so igrarije v Sezamovem kotičku, ustvarjalne delavnice, razstave in brezplačne knjižice iz zbirke Kinobalon. Redni družinski program dopolnjuje vsak delovnik tudi dopoldanski Šolski Kinobalon, namenjen vsem izobraževalnim ustanovam v Sloveniji. Zanje vsako leto izide šolski Katalog izbranih filmov in dodatnih dejavnosti, med katerimi lahko vrtci, osnovne in srednje šole izbirajo. Od otvoritve septembra 2008 nas je obiskalo dobrih 6.000 otrok in mladih, v letu 2009 več kot 13.000, v letu 2010 pa šteje obisk družinskega in šolskega Kinobalona dobrih 20.500 gledalcev.

Abonma za poznejša leta so predstave za izven in ciljno skupino upokojencev, ki jim dvakrat mesečno ponudimo raznovrstne filme, pospremljene s tematskimi pogovori z zanimivimi gosti – »Filmska srečanja ob kavi«.

Mobilni kino ima vso tehnično opremo za izvedbo filmskih projekcij tako rekoč kjerkoli. Najvidnejši projekt Mobilnega kina je Film pod zvezdami, ki je poleti 2009 na Ljubljanski grad privabil 13.500 obiskovalcev, v letu 2010 pa se mu je pridružilo še Kinodvorišče v atriju Slovenskih železnic.

Kinodvor je že v prvi sezoni, od ponovnega odprtja oktobra 2008 do začetka poletja, gostil dobrih 50.000 obiskovalcev, ki so uživali v našem rednem programu, posebnih dogodkih in na festivalih (LIFFe, Animateka, Mesto žensk, Festival dokumentarnega filma, Festival etnografskega filma, Otok v Ljubljani ipd.).

Poleg kakovostnega preživljanja prostega časa nudi Kinodvor dogodke, povezane s kulturno (filmsko) vzgojo in izobraževanjem vseh starostnih skupin ter spremljevalnim umetniškim programom, ki film povezujejo s širšim svetom vizualne umetnosti (Galerija) ter literature (specializirana filmska Knjigarnica). Filmska Kavarna odpira obiskovalcem svet filmske diskusije, vpogled v čitalniško filmsko publicistiko ter druženje pred, po, med in ob filmih.

V letu 2010 se je na 1749 javnih projekcijah v organizaciji Kinodvora na različnih lokacijah zvrstilo skupaj 77.532 gledalcev. Tej številki je treba prišteti še nekaj sto obiskovalcev 218 posebnih dogodkov, za katere niso bile izdane vstopnice (okrogle mize in predavanja, razstave, različni festivalski dogodki, otroške ustvarjalne delavnice, komercialni najemi prostorov itd.), v filmski Knjigarnici, Galeriji in Kavarni pa se je zvrstilo še dodatnih nekaj tisoč obiskovalcev.

V letu 2010 je Kinodvor na konferenci mednarodnega kinematografskega združenja Europa Cinemas, ki povezuje 1005 kinematografov po vsem svetu, v Parizu prejel nagrado Europa Cinemas za najboljši program za otroke in mlade 2010, istega dne pa je uredništvo Vikenda ekipi Kinodvora podelilo gong ustvarjalnosti za leto 2010.

Naše poslanstvo je skrb za filmsko kulturo, ki se začne s filmsko vzgojo mladih, in zadovoljevanje potreb zahtevnejših ljubiteljev filma. Naša ključna vrednota je kakovost izbranih in predvajanih filmov, ki od gledalca pričakujejo vpletenost in razmislek.

Vizija Kinodvora je razvijati se v osrednji mestni kino s kakovostno in raznovrstno filmsko ponudbo ter programom za otroke in mlade, biti filmsko središče s filmsko-vzgojnimi in izobraževalnimi programi ter živo festivalsko in družabno srečevališče – »meeting point«.

Kinodvor razpolaga zgolj z eno (glavno) dvorano, kar je z vidika raznolikosti programa velika omejitev. V sodelovanju z Mestno občino Ljubljana Kinodvor raziskuje možnosti za povečanje števila svojih platen in preučuje smotrnost ustanovitve umetniškega minipleksa v središču Ljubljane.

Zavod glede na izvajanje javne službe presega občinski pomen in deluje skladno z javnim interesom države. S svojim delovanjem se vključuje v mrežo sorodnih institucij, ki delujejo v Sloveniji in v mednarodnem okolju. Kinodvor je novembra 2009 organiziral mednarodno strokovno srečanje z naslovom »Mreže in digitalizacija art kinematografov«, ki je spodbudilo ustanovitev Art kino mreže, združenja kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma Slovenije ter javni dialog in nacionalni načrt digitalizacije art kinematografov v Sloveniji.