O projektu


Leto kina+


S projektom Leto kina sta Kinodvor in Slovenska kinoteka s številnimi partnerji obeležila 90. obletnico odprtja kina na Kolodvorski ulici (današnjega Kinodvora) ter pol stoletja dvorane Kinoteke.

Praznovanje kina in filma v Kinodvoru nadaljujemo z Letom kina +, v okviru katerega bomo organizirali posebne dogodke, ki bodo tesno povezani z zgodovino kina v Ljubljani.








Nosilca projekta: Kinodvor in Slovenska kinoteka
Programski odbor:
Nina Peče, Koen Van Daele, Metka Dariš, Jurij Meden, Lilijana Nedič, Klemen Žun, Nika Gričar, Vlado Škafar, Jože Vogrinc
Raziskovalno delo:
Lilijana Nedič, Metka Dariš, Špela Čižman, Klemen Žun, Nika Gričar
Vodja projekta:
Tjaša Smrekar
 
Leto kina – Kinodvor 90, leto praznovanja kina in filma, je v sezoni 2013/2014 obeležil 90-letnico delovanja kinematografa na Kolodvorski 13, današnjega mestnega kina Kinodvor. V okviru projekta so se v sodelovanju s številnimi kulturnimi in izobraževalnimi institucijami ter organizacijami odvijali dogodki in programi, posvečeni filmski kulturi.

V pripravi jubilejnega programa Leta kina se je Kinodvor v sodelovanju z Muzejskim oddelkom Slovenske kinoteke lotil raziskovanja te kulturne institucije z namenom zbrati in arhivirati ohranjeno gradivo, poglobiti znanje o kinematografu na Kolodvorski 13 ter osvetliti poznavanje kinematografske dejavnosti v Ljubljani (in širše) od nastanka do danes. Tako smo želeli spodbuditi razumevanje slovenskega kulturnega (filmskega) okolja v perspektivi preteklega časa, da bi v današnjem vsakdanu lažje razumeli, zakaj ima Ljubljana tradicijo art kina in kako je vanjo smiselno vpeto tudi načrtovanje novega mestnega (umetniškega) minipleksa.

Cilji projekta, vključujoč raziskovanje od jeseni 2011 ter praznovanje od jeseni 2013 do jeseni 2014:
  • zbrati in arhivirati gradivo o ljubljanskih kinematografih, zlasti kinu na Kolodvorski 13;
  • zbrati spomine in utrinke iz vsakdanjega življenja, ki se dotikajo kina;
  • spoznati zgodovino in razvoj kinematografije s poudarkom na kinematografih-u v Ljubljani;
  • izostriti prepoznanje kulturne dediščine in kulturne specifičnosti naše družbe ter osvetlitev vloge kinematografa v današnjem času;
  • zbrana gradiva in rezultate raziskave na primerne načine predstaviti javnosti;
  • vzpostaviti Kinodvor kot elementarno javno kulturno ustanovo za predvajanje sodobne kvalitetne filmske produkcije z refleksijo svoje lastne zgodovine;
  • osvetliti evropsko prepoznavnost institucije, ki jo je Ljubljanski dvor užival v svojem prvem obdobju, in ki jo danes Kinodvor ponovno pridobiva;
  • afirmacija Kinodvora kot prostora, kjer se oblikuje programska politika, kjer se o filmu govori, reflektira in širi znanje, povezano z evropsko filmsko produkcijo in filmsko kritiko; 
  • povezovanje posameznikov in institucij v mrežna partnerskega sodelovanja, katerih cilj je zagotoviti dostopnost do zbranega gradiva iz zgodovine kinematografa.
Celoletni projekt Leto kina je bil zasnovan kot odprta platforma, ki v javnosti širi zavest o pomenu kina. V praksi je to pomenilo vzpostavljanje mrežnih sodelovanj ter obogatitev filmskega in spremljevalnega programa naših kinematografov z refleksijo preteklosti in s pogledom v prihodnost. V njej se poraja bistveno vprašanje: Kakšna sta vloga in pomen sodobnega kinematografa?

_____________________________________________________________________________________________

Leto kina: Včeraj – danes – jutri

V Letu kina smo raziskovali zgodovino kinematografa na Kolodvorski in sočasnega živahnega dogajanja na področju filma v Ljubljani. Prespraševali smo vlogo kina danes in Kinodvora kot novega tipa kinematografa, ki ob kakovostni svetovni filmski produkciji ponuja prostor za srečanja raznovrstnih ljubiteljev filma in umetnosti. Pripravili smo blizu trideset različnih dogodkov po navdihu naše filmske preteklosti, za zaključek pa so se nam uresničile želje, saj je v produkciji Dokumentarnega programa RTV Slovenija nastal film o zgodovini našega kina, dokumentarec Kino, ki je preveč videl, katerega avtor je Marcel Štefančič jr.

Kot del raziskave zgodovine našega kina je nastala tudi javno dostopna podatkovna baza s celotnim filmskim repertoarjem od odprtja kina Ljubljanski dvor leta 1923, skozi dolgoletno in barvito obdobje kina Sloga, do kina Dvor in današnjega Kinodvora.

Družabno filmsko stičišče je z Letom kina pridobilo nove programe, ki so jih gledalci odlično sprejeli: že 14. februarja se bo »ponovil« Valentinov večer v bivši Slogi s programom epskih razsežnosti v noči erotičnega filma Kinosloga. Retrosex. Še naprej bomo filmske projekcije ponesli iz naše kinodvorane: poleti bomo znova pripravili letni kino na Kongresnem trgu in filmsko platno razvili tudi na izbranih lokacijah nekdanjih kinematografov, ki smo jih popisali v publikaciji Kino zemljevid.

Leto kina v mestu s tradicijo

Raziskovanje preteklosti je pokazalo, kako pestro zgodovino kina ima Ljubljana. Skoznjo se je namreč v prestolnici filmski trak vrtel na več kot sedemdesetih lokacijah oziroma kino prizoriščih, v več kot dvesto različnih kinematografih. V Letu kina smo tako odkrili Kino zemljevid in film ponovno umestili v dvorane Grand hotela Union – nekdanjega kina Union, ljubljanske Opere – nekdanjega Kina Central in Kina Šiška, pa tudi na Kongresni trg, kjer smo po vzoru velikih kino prizorišč na osrednjem trgu v Bologni in Locarnu v treh večerih pričarali veličasten letni kino z brezplačnimi projekcijami filmskih klasik.

Svojo razstavno dejavnost smo v Letu kina iz naše Galerije razširili na različna prizorišča po Ljubljani in pripravili kar deset razstav, med njimi Kolodvorska ulica – od popotništva do kina v Slovanski knjižnici – Centru za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke, mednarodno premiero fotografske razstave Nostalgija (Tarkovsky's Nostalghia – The Journey Within) na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju in kino-izložbo v veleblagovnici Nama v Ljubljani in Škofji Loki.

Leto kina za otroke in mlade

Tudi program za otroke in mlade Kinobalon se je praznovanju visokega jubileja pridružil s posebnimi dejavnostmi: Leto kina je obeležil s sloganom Moj kino, ki otroke spodbuja k razmisleku, kako deluje kino. Izšel je Moj kino dnevnik, v katerega lahko beležimo obisk predstav, izvedli smo Moj kino delavnico, v kateri so se otroci preizkusili v vlogah osebja v kinu (sami so prodajali vstopnice, napovedali in predvajali film). Prav tako pa smo postavili Moj kino razstavo, ki predstavlja zgodovino delovanja kinematografa na Kolodvorski. Prav zdaj je znova na ogled do 8. februarja. Izšla je tudi brezplačna knjižica Moj kino v zbirki Kinobalon, ki je na voljo tudi v spletni različici.

V novi sezoni Kinobalon nadaljuje premislek z vprašanjem, kaj je bistvo filma. Skupaj z nacionalnim filmsko-vzgojnim programom, ki ga vodi Art kino mreža Slovenije, bomo spomladi izdali knjižico Kaj je film. O novostih na področju filmske vzgoje v Kinodvoru pa boste obveščeni v posebnem obvestilu za javnost 16. februarja.

Mednarodna strokovna dejavnost

V okviru projekta smo kot nadaljevanje Kinodvorove mednarodne dejavnosti organizirali dve mednarodni konferenci, ki sta prespraševali prihodnost kinematografije. Naj spomnimo: že novembra 2009 smo v Kinodvoru priredili mednarodno strokovno srečanje z naslovom Mreže in digitalizacija art kinematografov, ki je spodbudilo formalno ustanovitev Art kino mreže Slovenije (AKMS), združenja kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma Slovenije, ter sprožilo oblikovanje nacionalnega načrta digitizacije art kinematografov v Sloveniji. Danes sta tako že več kot dve tretjini članov AKMS opremljeni z digitalno filmsko opremo.

Prva konferenca v okviru Leta kina je bila konferenca Mesto kina, ki se je v Kinodvoru odvijala oktobra 2013, na njej pa so predstavniki različnih evropskih kinematografov in filmski strokovnjaki razpravljali o pomenu in vlogi, ki ju ima kino danes, ter skušali odgovoriti na vprašanja o njegovi prihodnosti. Konferenca je imela pomemben vpliv tudi na spremembo zavesti in podobe kinematografov v javnosti, ki so danes pomembni prostori umetniških, kulturnih, družbenih in družabnih dejavnosti, ne zgolj zgradbe s filmskim platnom, sedeži in blagajno. Predstavitev programa, udeleženci in zaključki konference so zbrani na naši spletni strani.

Razmislek o vlogi kina pri izvajanju filmske vzgoje pa je bil v fokusu druge mednarodne konference, imenovane Filmska vzgoja v kinu, ki je v Kinodvoru potekala maja 2014. Na konferenci so se zbrali tako slovenski filmsko-vzgojni delavci kot tudi mednarodni strokovnjaki; odgovoriti so skušali na praktična vprašanja, ki se porajajo pri njihovem vsakdanjem delu: kako v kino privabiti najstnike – s čim jih privabiti v njihovem prostem času? Kako razumeti današnjo uporabo novih medijev in jo v program filmske vzgoje tudi vključiti? Kakšno naj bo sodelovanje filmskih prikazovalcev z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami? Kako misliti film skupaj z otroki in mladimi? Oziroma: kaj zares pripomore k razvijanju občutljivosti za film? Na naših spletnih straneh smo zbrali povzetke konference.

Publikacije Leta kina

V Letu kina smo se priključili tudi bralnemu projektu Mesto bere … mesto gleda, ki je v ospredje postavil knjigo in film, svojo dejavnost pa dopolnili še z založništvom. Izdali smo namreč kar devet različnih publikacij, med njimi Kino zemljevid, ki je služil tudi kot osnova za projekt revitalizacije nekdanjih kino prizorišč, zbornik Retrosex: Nekoč v Slogi, knjigo Odstiranje pogleda / Spomini, izkušnje, spoznanja avtorice Mirjane Borčić, v kateri pionirka filmske vzgoje na Slovenskem na oseben način spregovori o smislu in namenu filmske vzgoje, različnih pristopih, ciljih in metodah, nazadnje pa je v okviru 25. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala LIFFe izšel zbornik Filmi, ki jih nočete videti nikjer drugje kot v kinodvorani, ki je pospremil festivalsko tematsko retrospektivo Veliko platno.

Zahvala partnerjem Leta kina

Za uresničitev jubilejnega projekta Leto kina se iskreno zahvaljujemo vsem pokroviteljem in partnerjem:

Mestna občina Ljubljana – ustanoviteljica Kinodvora
Slovenska kinoteka – sonosilka projekta Leto kina

Akademija za gledališče, radio, film in televizijo;
Archivio Fotografico Cinemazero Images;
Art kino mreža Slovenije;
Blitz Film & Video Distribution, d. o. o.;
Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji;
Demiurg;
Dramska šola Barice Blenkuš;
Emzin;
Europa Cinemas;
Europlakat, d. o. o.;
Festival Ljubljana;
Film ob jezeru (KUD E-nota);
Film pod zvezdami (Ljubljanski grad);
Fivia, d. o. o.;
Gideon Bachmann Fund;
Grand hotel Union, d. d.;
Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji;
Karantanija Cinemas, d. o. o.;
KIno Šiška;
Ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri (Slovensko mladinsko gledališče);
Ljubljanski mednarodni festival LIFFe (Cankarjev dom);
Mednarodni festival animiranega filma Animateka  (Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta);
Mednarodni festival gorniškega filma Domžale (Društvo za gorsko kulturo);
Mednarodni festival Lutke (Lutkovno gledališče Ljubljana);
Mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema (Zavod za razvijanje filmske kulture Otok);
Mednarodni grafični likovni center;
Mestna knjižnica Ljubljana;
Muzej novejše zgodovine Slovenije;
Nama, d. d.
NLB Galerija Avla;
NUK;
Riko, d. o. o;.
RTV Slovenija;
Slovanska knjižnica;
Slovenske železnice, d. o. o.;
Slovenski etnografski muzej;
Slovenski filmski arhiv;
Slovenski filmski center;
Slovensko mladinsko gledališče;
SNG Opera in balet Ljubljana;
Staragara;
Turizem Ljubljana;
UMco d. d.;
Ustanova Silvana Furlana;
Val 202;
Veleposlaništvo Združenih držav Amerike;
Zavarovalnica Triglav, d. d.;
Zgodovinski arhiv Ljubljana.

Za prikaz zemljevida morate imeti omogočene piškotke