Kinosloga. Retrosex. 2014
Kinosloga. Retrosex.
Noč erotičnega filma
14. februarja 2014

Program
Knjižica: Retroseks: nekoč v Slogi
Razstava


Leta 1966 so v nekdanjem kinu Sloga predvajali prvo, še povsem sramežljivo erotično komedijo Kozel v raju (Det tossede paradis, Gabriel Axel, Danska, 1962). Po obisku je zaostala le za oskarjevcem Moje pesmi moje sanje. Junija 1992 so kino Sloga zaprli, počistili in prenovili, v ponovno odprtem kinu Dvor pa so poslej vrteli krimiče in akcionerje. Vmes sta se svetu in filmu zgodili dve razuzdani desetletji, Ljubljani in socialistični Jugoslaviji pa legendarna Sloga – erotični kino. In z njim danska "glad porn" serija ... v postelji; zahodnonemške gospodinje, šolarke, smokvice in "Lederhosen" seks-filmi; ameriški mehki in trdi porniči; revije erotičnega filma »Filmski retrosex« in »enajste predstave« s trdo erotiko ob 23-ih; filmski trakovi in videokasete ...

Z zgoščenim programom Kinosloga. Retrosex. se nekdanjemu erotičnemu kinu in kinematografiji poklanjamo v velikem slogu: z anonimnimi pionirji filmske pornografije in velikimi avtorji erotične avantgarde (Walerian Borowczyk), seksploatacijskega undergrounda (Russ Meyer) in zlate dobe porno chic (Radley Metzger), ki je mehko in trdo ponesla v mainstream. Sedemdeseta in osemdeseta so bila čas kino erotike. Čas, ko se je tudi goloto in seks gledalo kolektivno: v kinu, v Slogi. Zato zapustite domače zaslone in preživite Valentinovo pred velikim platnom nekdanje Sloge, na toplem ... in vlažnem. Naj živi: sloga in Sloga!

In memoriam: Gabriel Axel (1918 - 2014)
V nedeljo, 9. februarja 2014, je v 95. letu starosti preminil danski režiser Gabriel Axel, dobitnik prvega danskega tujejezičnega oskarja leta 1988 za film Babetina gostija (Babettes gæstebud, 1987), avtor legendarne Slogine uspešnice, prve in prelomne zgodnje-erotične danske komedije Kozel v raju (Det tossede paradis, 1962), ki je leta 1966 pometla s konkurenco. V Slogi jo je videlo 56.084 ljudi, zaostala je le za mjuziklom Moje pesmi, moje sanje ...

»Ljudje so drli v Slogo – na senzacijo, na seks. Če danes govorite s tistimi, ki so Kozla v raju videli tedaj, leta 1966, boste ugotovili, da so v njem videli več, kot so dejansko videli. Nekateri vam bodo celo zagotavljali, da je bil Kozel prvi pornič, ki so ga vrteli pri nas, da je šlo za hardcore seks, da so v njem prvič videli erekcijo in tako dalje. Kar je kakopak le mit. Kozel je v resnici ponudil zgolj ščepec golote, predvsem pa veliko aluzij na seks, toda vse je spremenil. Zgodovina Sloge se deli na zgodovino Sloge pred Kozlom in zgodovino Sloge po Kozlu. In tudi zgodovina Slovenije se deli na zgodovino Slovenije pred Kozlom in zgodovino Slovenije po Kozlu. Kozel je bil morda res le majhen in globalno nepomemben, morda res ni bil dober niti cenjen, morda je z vidika filmske zgodovine res zanemarljiv, toda tisti disidentski danski otok je tudi Slogo spremenil v otok.«
- Marcel Štefančič, jr., Retroseks: nekoč v Slogi


Program Kinosloga. Retrosex

ob 20:30
Nemoralne zgodbe
Contes immoraux
Francija, 1974, barvni, 35 mm, 1:1.66, 104 minute

Nemoralne zgodberežija Walerian Borowczyk
scenarij André Pieyre de Mandiargues
fotografija Bernard Daillencourt, Guy Durban
montaža Walerian Borowczyk
glasba Maurice Leroux
produkcija Anatole Dauman (Argos Films)
igrajo Paloma Picasso, Lise Danvers, Fabrice Luchibi, Charlotte Alexandra
distribucija Tamasa Distribution
festivali Locarno 1974 (tekmovalni program)

Štiri razvratne zgodbice, štiri zgodovinske etape. V Plimi (La Marée) na osamljeni normandijski plaži sredi 70-ih André (Fabrice Luchini) v ritmu valovanja posveti svojo brhko mlado sestrično v skrivnosti oralnih veščin. Tereza filozofinja (Thérèse philosophe), dekle iz 19. stoletja, zaklenjeno v svojo kamrico odkriva spolne užitke, ki jih nudijo vsakdanji predmeti in sveža zelenjava. Krvoželjno grofico Elizabeto Bathory (Ezsébet Bathory) iz 16. stoletja odigra slikarjeva hči Paloma Picasso, omnibus pa se izteče v orgiastičnem slavju Lukrecije Borgie (Lucrèce Borgia) s kardinalskim bratom in očetom, papežem Aleksandrom VI.

Eno najbolj vizualno izpiljenih, sanjskih in senzualnih del Waleriana Borowczyka (1923–2006), mojstra poljskega filmskega plakata, nadrealistične animacije in francoske erotične avantgarde, ki se ga Slogino občinstvo bržkone spominja po filmih Za samostanskimi zidovi (Interno di un convento, 1978) in Pocestnica (La marge, 1976), v katerem nam je še pred Justom Jaeckinom predstavil Emanuelo – Sylvio Kristel.

»Erotika, seks ... to je ena najbolj etičnih plati življenja. Erotika ne ubija, ne iztreblja, ne podpihuje zla, ne napeljuje k zločinu. Ravno nasprotno, ljudi dela nežnejše, srečnejše, napolnjuje jih, jih vodi k nesebičnemu užitku.«
- Walerian Borowczyk

ob 23:00
»Enajsta predstava« – hardcore video
Filmi za žrebce – tokrat tudi za dame!
Vintage Stags
neznani avtorji, Francija, 1908-1940, čb, DVD, 4:3, 45 minut

+ predfilm:
V Slogi je moč
, Boštjan Korbar, Slovenija (produkcija AGRFT), 1983, barvni, Beta SP, 10 minut
Slogin marmorni foaje, nemirna anticipacija, otipljivo vzburjenje, čista atmosfera. Zdelo se vam bo, kot bi bilo včeraj.

Izbrana kolekcija svobodomiselnih, šokantno eksplicitnih francoskih zgodnje-pornografskih klasik, t. i. »stag reels« iz prvih dekad 20. stoletja na velikem platnu. Tajnice, natakarji, kitajski postreščki, mušketirji in stražniki. Šeškanje, bičanje, ménage à trois in misijonarski položaji. Od trde različice Gilbertove in Sullivanove operete Mikado, prek ambicioznega Le songe de butterfly psevdonimnega Bernarda Nathana, do humornega A Les Culs d’Or, najstarejšega ohranjenega primerka hardcore erotike iz zgodnjega leta 1908.

Filmi, ki so se vrteli v zakajenih (smokers) prostorih ter na od dima pomodrelih (blue movies) zabavah za moške (stag parties). Filmi, ki so jih gledali vaši dedje, strici in očetje ... in jih na superosmičkah še vedno hranijo. Filmi za žrebce – tokrat tudi za dame!

»Stag films, blue movies, smokers, beavers, coochie reels, dirty pictures ... Če ste hoteli v obdobju med letom 1900 in poznimi 60-imi videti film, v katerem drugi ljudje divje in brez zadržkov seksajo, so bile to fraze, ki ste jih vlekli na ušesa v upanju, da boste nekoč, nekje, v teku delovnega dne zaslišali kakšnega sodelavca, znanca ali pa neznanca v baru ali brivnici po tihem šepniti: 'Nekaj fantov se nas zvečer dobi, priskrbeli smo si par kolutov.
- Dave Thompson, Black and White and Blue

Filme bosta v živo ozvočila Marko Brdnik (akordeon) in Marko Lasič (bobni in tolkala).

ob 00:15
V dolini superlisic
Beneath the Valley of the Ultra-Vixens
ZDA, 1979, barvni, 35 mm, 1:1.85, 93 minut 

V dolini superlisicrežija Russ Meyer
scenarij
Roger Ebert, Russ Meyer
fotografija Russ Meyer
montaža Russ Meyer
glasba William Tasker
produkcija Russ Meyer
igrajo Francesca 'Kitten' Natividad, Ken Kerr, Ann Marie, Uschi Digard, June Mack, Sharon Hill

V dolini superlisic Russa Meyerja ... odkrit napad na spolne navade vaših babic, mater in še več ... klofuta čez zadnjico ženske enakopravnosti ... torpedni rušilec moškega mačizma ... brutalen obračun z zadržki in obsesijami ... agresivne seks-bombe, voljni kmetavzi, vazelin, flanela in negližeji, farji s protekcijo, črne nogavice, buhteča oprsja, terapevtska prešuštva, ponovna rojstva in razsvetljenja, nezvesta dekleta in možati smetarji. GLEJ, GLEJ, LAVONIA ... Russova vrhovna in vrhunsko obdarjena muza EUFAULA ROOP ... prsata psalmistka radijskih frekvenc JUNK YARD SAL ... mokre sanje vsakega fizikalca FLOVILLA THATCH ... pohotna medicinka in seksualni surogat LOLA LANGUSTA ... bolj vroča od mehiškega burrita THE VERY BIG BLONDE (alias Candy Samples) ... Kakšno razkošje! Kakšno izobilje!

Film, ki ga je beograjska cenzura leta 1981 prepovedala, prvič na domačem platnu!

Russ Meyer (1922–2004), kultni velikan ameriškega neodvisnega filma, kralj (s)eksploatacije, podzemlja in grindhousa ter veliki borec za filmsko, osebno in seksualno svobodo govora je jezove filmske permisivnosti preplavil že leta 1959 s prelomnim »nudie cutie-jem« The Immoral Mr. Teas. Sledila je poplava žanrskih klasik ali »drive-in Steinbeck« filmov, kot jih je poimenoval Meyerjev koscrenarist in dolgoletni prijatelj Roger Ebert: Lorna (1964), Mudhoney (1965), Faster, Pussycat! Kill! Kill! (1966). V dolini superlisic pripada zadnjemu obdobju hiper-barvnih super-satiričnih ultra-parodij. Bržkone je njihov delirični vrhunec.

»Mar potemtakem v Ameriki ne obstaja niti en sam avtorski režiser? Morda en. En sam človek, ki si izmišlja svoje zgodbe, producira svoje filme in jih tudi režira. Pa še posname jih sam. In povrhu zmontira. Vse to pa spremlja še silovito osebna in resnično edinstvena vizija sveta. Ta človek je Russ Meyer.«
 - William Goldman, Adventures in the Screen Trade

»Od nekdaj me neznansko zanimajo bujna oprsja.«
- Russ Meyer

ob 02:15
Osvobajanje Misty Beethoven
The Opening of Misty Beethoven
ZDA, 1976, barvni, Blu-ray, 16:9, 86 minut

režija Radley Metzger (kot Henry Paris)
scenarij John F. Goff
fotografija Paul Glickman (kot Robert Rochester)
montaža Bonnie Karrin
glasba George Craig
produkcija Ava Leighton (Crescent Films)
igrajo Constance Money, Jamie Gillis, Jacqueline Beudant, Terri Hall 

Metzgerjeva erotična priredba drame Pigmalion Georga Bernarda Shawa se odigra v New Yorku, Rimu in Parizu 70-ih let. Med pohajkovanjem po pariški rdeči četrti (kjer ravno vrtijo legendarni francoski pornič Le sex qui parle) naleti seksolog dr. Seymour Love (Jamie Gillis) na prostitutko Misty Beethoven (Constance Money). Zastavi si izziv: s pomočjo rigoroznega spolnega treninga bo iz nespretne pocestnice napravil največjo ljubimko vseh časov.

Elegantna, brezčasna klasika ameriškega porno chic Osvobajanje Misty Beethoven je leta 1976 po zaslugi duhovitega scenarija, odlične igre in fotografije, mondenih lokacij in visokega produkcijskega vložka postala unikum in zlati standard kinematografske erotike. Na sporedu kina Sloga prvič 8. novembra 1989. 

Newyorški režiser Radley Metzger, eden ključnih auteurjev ameriške seksploatacije 60-ih in pod psevdonimom Henry Paris legendarni art-house pornograf 70-ih, je začel kariero kot montažer napovednikov pri sloviti ameriški distribuciji Janus Films, pod okriljem lastne distribucije Audubon Films pa je v ameriške kinematografe prinesel kultna dela skandinavske seksploatacije.

A vsa zgodba se začne pri nas ... Metzger je namreč v Piranu in Portorožu snemal svoj prvi barvni film, Carmen, Baby (1967), ki se ga je prijel sloves »najbolj seksi filma vseh časov« brez vsakršne golote, ko je v časopisu Variety naletel na kritiko Ahlbergove razvpite švedske uspešnice. »In tako sem sredi zime odpotoval v København, od tam pa v majhno predmestje, kjer ni bilo taksijev, tako da sem mislil, da bom ostal kar za vedno. Tam pa sem videl film, ki je nato popolnoma preobrazil ne le moje distribucijsko podjetje, pač pa nadaljnji potek in politiko ameriške neodvisne distribucije. To je bil Jaz, ženska z Essy Persson.« In kaj se je vmes zgodilo z Metzgerjevo »slovensko« produkcijo? »Naj priznam, da me na vaše kraje vežejo topli spomini. Carmen, Baby je postal moja največja uspešnica. V veliki meri prav po zaslugi snemalne lokacije in atmosfere.« (Radley Metzger)

Na željo režiserja bomo film Osvobajanje Misty Beethoven predvajali v restavrirani verziji, ki pa je za zdaj dostopna le na Blu-ray formatu.

OPOZORILO: Osebam, mlajšim od 15 let, ogled filmov prepovedan. Projekciji ob 23:00 in 02:15 vsebujeta prizore trde erotike, zato ogled odsvetujemo tudi osebam, mlajšim od 18 let.

Vstopnice in paketi (omejeno število!!!) v predprodaji od 3. februarja!

Cena vstopnice za ogled posamičnega filma: 4,95 € (4,25 € za člane Kluba Kinodvor, starejše od 60 let, dijake in študente).

"Hardcore fan" paket za ogled vseh štirih filmov + koledar Kinosloga. Retrosex. 2014 + knjižica Retroseks: Nekoč v Slogi: 30 €.
Na voljo samo 69 paketov!

Koledar Kinosloga. Retrosex. 2014: 6 €
Knjižica Retroseks: Nekoč v Slogi: 12 €



Knjižica: Retroseks: nekoč v Slogi
Uredila Maša Peče

Knjižica: Retroseks: nekoč v SlogiVsebina:
Plavi filmi, lila stoli
Poklon nekemu kinu in filmu
Maša Peče

Avtocesta v postelji
Hagiografija Sloge – kina, ki je šel do konca
Marcel Štefančič, jr.  

V Slogi je moč – in zanimivi filmi!
Kako smo se Slovenci, takrat še v samoupravni socializem zaviti Jugoslovani, v kinu Sloga odločili, da zbrana dela Tita in Kardelja zamenjamo za en sam dober porno film
Max Modic

Vrnitev na kraj zločina: Sloga na Dvoru
Mnemotopična prigoda
Bruhko Bombić

Od sublimnega do smešnega: spolni akt v filmu
Zagate pornografije
Slavoj Žižek
 
Erotični kino Sloga
Ilustrirana kronologija
Maša Peče

Kinosloga. Retrosex.
Noč erotičnega filma
Plakati erotičnih filmov


Knjižica je na prodaj pri blagajni Kinodvora. Cena = 12 €.


Razstava: Kinosloga. Retrosex.
Plakati erotičnih filmov
od 14. februarja 2014, Kinodvor. Galerija.

avtorica razstave: Metka Dariš
organizator razstave: Kinodvor
v sodelovanju s Slovensko kinoteko

Izbor iz Kinotekine zbirke plakatov erotičnih filmov se navezuje na zanimivo zgodovino kina na Kolodvorski ulici iz obdobja, ko je deloval kot kino Sloga. Zaznamovali so ga bogat program erotičnih filmov, množičen obisk ter razvpitost. Osnovno promocijsko »orožje« tega obdobja so bili plakati, ki so nagovarjali mimoidoče in so tudi tistim, ki se ob njih niso drznili ustaviti, že od daleč sporočali, za kakšen film gre. Za produkcijo plakatov so poskrbeli distributerji filmov, namenjeni pa so bili vsemu jugoslovanskemu filmskemu trgu, zato so le redke natisnili tudi v slovenski jezikovni različici.

Plakati so vizualno raznoliki, kot so raznoliki tudi filmi, ki so jih predstavljali. Oblikovno gre za izdelke večinoma neznanih avtorjev, ki se ne sramujejo spogledovanja s klišeji in mejijo na kič. To jim ne škoduje, prav tako ne slaba tiskarska izvedba, napake in naivno vizualno izražanje. Nasprotno, vse našteto jih dela zanimive za številne zbiralce in ljubitelje posebnosti, saj so drugačni od današnjih bleščečih podob popolnosti.

Razstava plakatov erotičnih filmov je nastala v sklopu projekta Leto kina, s katerim njegova nosilca, Kinodvor in Slovenska kinoteka, s številnimi partnerji obeležujeta 90. obletnico odprtja kina na Kolodvorski ulici, današnjega Kinodvora, in pol stoletja dvorane Kinoteke na Miklošičevi ulici v Ljubljani.