zgodba
Najnovejši film priznanega britanskega režiserja Stephena Frearsa (Nevarna razmerja, Zvestoba do groba, Kraljica) je filmska upodobitev priljubljenega stripa Posy Simmonds, moderne različice angleške klasike Thomasa Hardyja Daleč od ponorelega sveta (Far from the Madding Crowd). Ko ob vrnitvi naslovne junakinje trčijo ljubosumja, najstniške simpatije, ljubezenske afere in karieristične ambicije vaških sosedov, se na ozadju idiličnega angleškega podeželja odigra prava pastoralna komedija značajev.
iz prve roke
»Ne morem niti odgovoriti na vprašanje: ‘Za kakšen film gre?’ Rečem le: ‘Gre za pastoralno komedijo.’ Saj veste – Sen kresne noči je pastoralna komedija, a prav veliko jih ne obstaja. Angleži ne snemajo filmov o srednjem razredu. Če pa jih, gre pretežno za kostumske filme. Film Tom Jones bi najbrž označili kot pastoralno komedijo, ker je tako zaziban v zgodovino. Sodobnih filmov, ki bi se dogajali na angleškem podeželju, pa preprosto ni. Zato lahko takoj vidite, da se razlikuje od vseh ostalih. Zelo sem zadovoljen, ker je tako zabaven – pa čeprav vem, da se ukvarja z na neki način strašnimi stvarmi! Zdaj se lahko samo še opravičim! /…/ Scenarij me je nasmejal. Gre za zelo, zelo smešen, seksi in zelo sodoben film. Obenem pa je priredba stripa nekaj neverjetno osvobajajočega. Lahko narediš, kar te je volja. Stripi navadno pomenijo Supermana ali druge superheroje, to pa je strip, ki je hkrati inteligenten in govori o stvareh, ki so vam znane. Še nikoli nisem posnel podobnega filma, svoj način dela sem moral premisliti povsem na novo.«
Stephen Frears, režiser
Sodobna različica romantične angleške pastorale se odvija v srcu današnjega angleškega podeželja, daleč od Hardyjevega viktorijanskega Wessexa. Idilični Dorset, v katerem zvezdniški pisec kriminalk, Nicholas Hardiment, na svoji kmetiji gosti pisateljsko kolonijo, je poseljen z domišljavimi literati, premožnimi vikendaši, buržujskimi boemi in obrekljivimi najstnicami, ne umanjka pa niti pohotni rokerski zvezdnik. Ko pa se v spokojno, rustikalno vasico svojega otroštva vrne Tamara Drewe – nekoč grda račka, ki se je (s pomočjo plastične kirurgije) prelevila v seksi lepotico in povrhu še uspešno londonsko kolumnistko –, se življenje domačinov obrne na glavo.
»Posyjin humor je brez cinizma – je trpek in ironičen, ne pa ciničen – in Stephen je to takoj razumel. V trenutku je začutil material, predvsem zato, ker gre po mojem za njegov lasten smisel za humor, za nežno norčevanje iz ljudi, vendar na prijazen način. Pod vsem tem porogom in norčevanjem se skriva neka človečnost.«
Alison Owen, producentka
portret avtorja
Stephen Frears (rojen leta 1941 v Leicestru) je eden najbolj prepoznavnih in provokativnih britanskih režiserjev. Po študiju prava na univerzi Cambridge sodeluje z režiserjem Lindsayem Andersonom v Londonskem kraljevem gledališču. Filmsko kariero začne leta 1966 kot asistent režiserja Karla Reisza, leta 1971 pa posname svoj celovečerni prvenec, detektivsko dramo Gumshoe. Nato dela predvsem za televizijo. Leta 1985 sledi preboj z nizkoproračunsko uspešnico My Beautiful Laundrette po scenariju Hanifa Kureishija (film mu prinese nominacijo za oskarja za najboljši izvirni scenarij), s katerim zopet sodeluje že leta 1987 pri filmu Sammy and Rosie Get Laid. Istega leta Frears posname Prick Up Your Ears, hollywoodski debi pa doživi s filmom Nevarna razmerja (Dangerous Liaisons), priredbo slovitega Laclosovega romana Les Liaisons Dangereuses: ta požanje velik uspeh na podelitvi oskarjev leta 1989 in Frearsu prinese nagrado BAFTA za najboljšega režiserja. Že leto kasneje je nominiran za oskarja za najboljšo režijo stilsko izpiljenega The Grifters (1990). Sledijo filmi Hero (1992), Mary Reilly (1996) in nizkoproračunski adaptaciji romanov Roddyja Doyla The Snapper (1993) ter The Van (1996). Po elegičnem sodobnem vesternu The Hi-Lo Country (1998) z Woodyjem Harrelsonom, Penelope Cruz in Patricio Arquette se vrne na bolj domač teren s filmom Zvestoba do groba (High Fidelity, 2000), posnetem po priljubljenem romanu Nicka Hornbyja. Leta 2000 sodeluje s cenjenim televizijskim scenaristom Jimmyjem McGovernom pri drami Liam o življenju delavskega razreda v Liverpoolu. Sledi festivalska uspešnica Umazane lepe stvari (Dirty Pretty Things, 2002), triler o ilegalnih priseljencih v Londonu, ki prejme številne nagrade, med drugim nagrado British Independent Film Awards za najboljšega režiserja in nominacijo za oskarja za scenarista Stephena Knighta. Leta 2003 za britansko televizijo posname politično dramo The Deal, film o ključnem trenutku v odnosu med Gordonom Brownom in Tonyjem Blairom, ki utre pot Frearsovi biografski drami Kraljica (The Queen, 2006). Leta 2009 sledi še ena literarna adaptacija (tokrat gre za romane francoske pisateljice Sidonie-Gabrielle Colette), romantična drama Chéri. V skladu z izvornim etosom Londonskega kraljevega gledališča je Frearsov režijski stil vedno v službi literarne predloge ali izvornega scenarija. Za razliko od svojih skrajno skrupuloznih filmskih mentorjev pa se je Frears pripravljen spoprijeti s tako raznolikimi tematikami in žanri kot nekoč veliki studijski profesionalci hollywoodske zlate dobe, režiserji kova Michael Curtiz in Henry Hathaway. Vendar lahko v na videz še tako različnih filmih, kot so My Beautiful Laundrette, Nevarna razmerja in Umazane lepe stvari, razberemo režiserjeve izbrane, ponavljajoče se tematike: sprejemanje moralnih odločitev v negotovih situacijah, skrivno manipuliranje z življenji drugih ter ironične, nenamerne posledice naših vsakdanjih dejanj.
portret avtorice stripovske uspešnice
Stripovska avtorica in ilustratorka Posy Simmonds je zaslovela kot ustvarjalka dnevniških stripovskih pasic, ki so med letoma 1977 in 1987 izhajale v britanskem časopisu The Guardian. Leta 1980 in 1981 je prejela laskavi naziv britanske stripovske avtorice leta (Cartoonist of the Year). Samostojni knjižni izdaji sta doživela njena časopisna stripa Gemma Bovery in Tamara Drewe, sodobna adaptacija romana Daleč od ponorelega sveta Thomasa Hardyja, ki je začela v časopisu The Guardian izhajati leta 2005.
kritike
»Tamara Drewe je namreč ekranizacija istoimenskega britanskega stripa, ki je zgrabil in dekonstruiral Hardyjevo klasiko Daleč od ponorelega sveta ter jo prestavil v sodobno Britanijo, ali bolje rečeno – na sodobno britansko podeželje, najbolj ilustrativno križišče arhaičnosti in modernosti, tradicije in sodobnosti, puritanizma in hedonizma, pa tudi stoletij, žanrov in likov. /…/ Manjka le nenadni podeželski umor, pa bi dobili Agatho Christie – vsaka njena kriminalka bi bila itak lahko naslovljena Daleč od ponorelega sveta. Tu, v rustikalnem bed-and-breakfast Dorsetu (hja, Hardyjevem Dorsetu), kjer se odvija prvobitna akumulacija panične, prestrašene, ogrožene urbanosti, pač umore nadomeščajo trači, ki obsedajo sfantazirani lokalni najstnici (Jessica Barden & Charlotte Christie), kar pa ni čudno: tu je vse smrtno resno – in obenem nič. Tu vse ogroža status quo – in obenem nič. Stripovski, lahkotno komični slog, ki ga nujno, tako rekoč življenjsko potrebuje ta delikatna romantična simultanka, je težko ohranjati, še zlasti od začetka do konca filma, toda Stephenu Frearsu, še enemu sprehajalcu skozi stoletja, žanre in lokacije, to uspeva s tako lahkoto, tako vitalnostjo in tako eleganco, kot mu je to uspevalo v Kraljici ali pa še prej v Zvestobi do groba in Nevarnih razmerjih.«
Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Rezultat je klasična angleška komedija, ki meša elemente pastorale in prizorov iz spalnice. Frears kot mojster režije poskrbi za izjemno dinamičen in gledljiv izdelek, ki vas nikdar zares ne dolgočasi.«
Kaja Sajovic, RTV Slo
»Spretno odigran film s premišljeno izbiro igralske zasedbe odlikuje ostra percepcija literarne srenje ter sodobne podeželske krize; v tem pogledu gre za še en filmski prikaz »stanja duha naroda«, kar je že dobra tri desetletja stalnica Frearsove kariere. Film beleži brezčutnost, samoprevaro, racionalizacijo in manipulativnost glavnih likov /…/ A tako Frears kot Simmondsova sta velikodušna in razumevajoča. V njunem humorju in ljudeh, ki so predmet njune satire, ni resnične zlobe.«
Philip French, The Observer
»Vsi liki, z izjemo dveh nagajivih deklet, so odrasli z odraslimi predstavami in prizadevanji, naj bodo ta še tako uboga. Naveličan sem vseh teh pubertetniških velikanov, ki se v vse preveč ameriških filmih zadnje čase izdajajo za odrasle. Celo takšna razposajena komedija premore like z več globine.«
Roger Ebert, Chicago Sun-Times
»Frears in njegova igralska zasedba neizmerno uživajo v komični razposajenosti prešuštva in ljubezenskih avantur /…/. Spretnost, ki jo je režiser izkazal s filmi Kraljica, Zvestoba do groba in Nevarna razmerja, je tu še kako očitna, v njegovih nadarjenih rokah pa ta zabavna zgodba zaživi v vsej svoji vitalnosti in prekipevajoči energiji.«
Piers Handling, Toronto MFF
»Filmu, ki ga napovedujejo kot literarno komedijo z angleškega podeželja in ohlapno adaptacijo romana Daleč od ponorelega sveta Thomasa Hardyja, res ne preostane drugega, kot da izpolni svoje obljube. In najnovejši film Stephena Frearsa, Tamara Drewe, to tudi naredi.«
Ray Bennett, Hollywood Reporter