Danes je blagajna odprta od 10:00 do 21:00 (odprto še 2 uri, tel: 01 239 22 17).
od 30. septembra 2016

Slavno neslavna Florence Florence Foster Jenkins

Stephen Frears / Velika Britanija / 2016 / 111 min / angleščina

Komično kostumsko dramo o ljubezni, glasbi in ambicijah, ki daleč presegajo talent, je režiser Stephen Frears (Philomena) posnel po resnični zgodbi z Meryl Streep v naslovni vlogi nesojene operetne dive.

režija Stephen Frears, scenarij Nicholas Martin, fotografija Danny Cohen, montaža Valerio Bonelli, igrajo Meryl Streep, Hugh Grant, Simon Helberg, Rebecca Ferguson, Nina Arianda, John Kavanagh, Neve Gachev, Mark Arnold, distribucija v Sloveniji Blitz Film & Video Distribution

IMDb Uradna stran

Fotografije

Leta 1944, ko v Evropi še divja vojna vihra, newyorška bogatašinja in darežljiva mecenka Florence Foster Jenkins ponovno obuja dolgoletne sanje, da bi postala slavna pevka. Njen mož in menedžer St. Clair Bayfield se krčevito trudi, da bi jo zaščitil pred kruto resnico o njenem glasu, ob katerem vsi le stežka zadržujejo smeh, a ko si Florence vbije v glavo, da bo nastopila pred občinstvom več tisoč vojnih veteranov v sloviti dvorani Carnagie, se znajde pred bližajočo se katastrofo.

Komično kostumsko dramo o ljubezni, glasbi in ambicijah, ki daleč presegajo talent, je režiser Stephen Frears (Philomena) posnel po resnični zgodbi z Meryl Streep v naslovni vlogi nesojene operetne dive.

iz prve roke
»Florence je dejala: ‘Ljudje bodo morda rekli, da ne znam peti, nihče pa ne bo mogel nikoli trditi, da nisem pela.’ In prav to je najpomembnejše: poskusiti, ne glede na vse. Slediti svojim sanjam. Delati tisto, v čemer uživaš, uživati v tistem, kar delaš.«
– Meryl Streep

portret avtorja
Stephen Frears (1941, Leicester) je po študiju prava na univerzi Cambridge začel filmsko kariero kot pomočnik režiserja v filmih Karla Reisza in Lindsayja Andersona. V poznih šestdesetih in v sedemdesetih je delal kot televizijski režiser, leta 1971 pa debitiral s komično detektivko Gumshoe. Mednarodni uspeh mu je nepričakovano prinesel peti celovečerec, nizkoproračunska Moja lepa pralnica (My Beautiful Laundrette), posneta po scenariju Hanifa Kureishija (nominacija za oskarja za najboljši izvirni scenarij). S Kureishijem je ponovno sodeloval že leta 1987 pri filmu Sammy in Rosie kavsata (Sammy and Rosie Get Laid). Istega leta je posnel Prick Up Your Ears, hollywoodski debi pa doživel s filmom Nevarna razmerja (Dangerous Liaisons), priredbo slovitega Laclosovega romana Les Liaisons Dangereuses: ta je požela velik uspeh na podelitvi oskarjev leta 1989 in Frearsu prinesla nagrado BAFTA za najboljšega režiserja. Že leto kasneje je bil nominiran za oskarja za najboljšo režijo stilsko izpiljenih Goljufov (The Grifters, 1990). Sledili so filmi Naključni junak (Accidental Hero, 1992), Mary Reilly (1996) ter nizkoproračunski adaptaciji romanov Roddyja Doyla The Snapper (1993) in Kombi (The Van, 1996). Po elegičnem sodobnem vesternu Hi-lo ranč (The Hi-Lo Country, 1998) z Woodyjem Harrelsonom, Penelope Cruz in Patricio Arquette se je vrnil na bolj domač teren s filmom Zvestoba do groba (High Fidelity, 2000), posnetem po priljubljenem romanu Nicka Hornbyja. Leta 2000 je sodeloval s cenjenim televizijskim scenaristom Jimmyjem McGovernom pri drami Liam o življenju delavskega razreda v Liverpoolu. Sledila je festivalska uspešnica Umazane lepe stvari (Dirty Pretty Things, 2002), triler o ilegalnih priseljencih v Londonu, ki je prejel številne nagrade, med drugim nagrado British Independent Film Awards za najboljšega režiserja in nominacijo za oskarja za scenarista Stephena Knighta. Leta 2003 je za britansko televizijo posnel politično dramo The Deal, film o ključnem trenutku v odnosu med Gordonom Brownom in Tonyjem Blairom, ki je utrl pot njegovi biografski drami Kraljica (The Queen, 2006), dobitnici številnih nagrad, med drugim oskarja za glavno igralko, nagrado za najboljši scenarij in najboljšo igralko v Benetkah ter nagrado BAFTA za najboljši film. Leta 2009 je sledila romantična drama Chéri, posneta po romanu francoske pisateljice Sidonie-Gabrielle Colette, leto kasneje pa Tamara Drewe (2010), filmska upodobitev priljubljenega stripa Posy Simmonds. Na letošnjem festivalu v Cannesu je bil predvajan Frearsov televizijski film Muhammad Ali’s Greatest Fight, ki dokumentira boksarjevo zgodovinsko bitko z ameriškim vrhovnim sodiščem v času vietnamske vojne. Philomena predstavlja režiserjevo prvo sodelovanje z igralko Judi Dench po letu 2005, ko sta skupaj posnela komedijo iz sveta šov biznisa Gospa Henderson predstavlja (Mrs. Henderson Presents).

petek, 19. 01. 2018

Filmska srečanja ob kavi: pogovor po filmu Slavno neslavna Florence

Pogovor z glasbenim kritikom Pavlom Mihelčičem.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Človek delfin Dolphin Man

Lefteris Charitos

nedelja, 18. 02. 2018 / 18:00 / Mala dvorana

Dokumentarec o življenju in zapuščini Jacquesa Mayola, pionirja prostega potapljanja, ki je navdihnil kultni film Velika modrina.

Druga stran upanja Toivon tuolla puolen

Aki Kaurismäki

nedelja, 18. 02. 2018 / 19:00 / Dvorana

Finski velemojster absurdnega humorja Aki Kaurismäki (Le Havre) z zgodbo o nepričakovanem prijateljstvu med sirskim beguncem in finskim gostincem zada še en duhovit udarec neusmiljeni birokraciji, s katero sodobna Evropa sprejema prosilce za azil. Srebrni medved za najboljšo režijo na Berlinalu.

Demokracija Democracy – Im Rausch der Daten

David Bernet

nedelja, 18. 02. 2018 / 20:00 / Mala dvorana

Kako evropske državljane zaščititi pred zlorabo njihovih osebnih podatkov v komercialne namene? Demokracija nas popelje v zakulisje evropskega zakonodajnega postopka: od prvega osnutka, preko rekordnih (skoraj štiri tisoč!) predlaganih sprememb, pa vse do novega zakona o varstvu podatkov.