zgodba
Roméo in Juliette se spoznata v pariškem nočnem klubu. Privlačnost je takojšnja in viharni romanci kmalu sledi otrok, Adam. Življenje mlade družine pa se čez noč obrne na glavo, ko zdravnik staršema oznani, da je njun sin resno bolan. Roméo in Juliette kljub pretresljivi novici zbereta vse svoje moči, napovesta bolezni vojno ter se podata v srdit boj, v katerem drug drugemu razkrijeta vse svoje vrline, šibkosti, strahove in skrivnosti.
Avtobiografska pripoved o mladem paru, soočenem s težko življenjsko preizkušnjo, je vojna napoved obupu in hvalnica življenju, ki kljub težki tematiki prekipeva od energije, humorja in igrivosti. Zabaven in romantičen film, poln glasbe in novovalovskih vibracij, je bil v domači Franciji velika komercialna in kritiška uspešnica.
iz prve roke
»Z Jérémiejem Elkaïmom meniva, da gre za fizičen film, intenziven, živ … Sprva sem hotela narediti akcijski film, vestern, vojni film – od tod naslov. Všeč mi je bila zamisel odpreti vrata in opazovati, kaj se za njimi dogaja: srečanje z mladim parom, ki doživlja resnično pustolovščino in ne takšne, ki se zdi izrezana iz papirja. /…/ To je zgodba o mladih ljubimcih, Roméu in Juliette, ki sta kruto iztrgana iz brezskrbnega, srečnega življenja in sta se nenadoma prisiljena soočiti z nepričakovanim, brutalnim kaosom. /…/ A naj je njun položaj še tako travmatičen, jima trpljenje omogoči, da se razcvetita, spoznata sama sebe, svojo moč in pogum. ‘Svet je velik in poln nevarnosti’ in samo skozi boj se lahko razkrije naše resnično junaštvo. /…/ Jérémie na čudovit način opiše, kako sva uspela narediti film o najini osebni zgodbi: ‘Znebila sva se slabega in obdržala le tisto, kar je bilo dobro.’ [Komedija] La Reine des pommes je film o koncu razmerja; naredila sem ga, ko sem bila potrta. Razglasitev vojne je nastala na enak način: iz žalostnih dogodkov v svojem življenju sem ustvarila nekaj pozitivnega. /…/ Želela sem narediti film, poln upanja in idealov, zato v nobenem primeru ne gre za melodramo. /…/ Kot je nekdo nekoč rekel: ‘Filmi so bolj veseli od življenja’.«
– Valérie Donzelli, režiserka, soscenaristka in igralka
»Narediti sva hotela film z veliko mero energije, saj sva na tak način doživljala dogodke tudi sama. Zamislila sva si ga kot roparski napad v bolnišnici. Ko sva končala scenarij, sva imela dejansko občutek, da sva napisala akcijski film.«
– Jérémie Elkaïm, soscenarist in igralec
portret avtorice
Valérie Donzelli (1973, Vosges) se je po študiju arhitekture uveljavila kot filmska in televizijska igralka. Leta 2008 je režirala svoj prvi kratki film Il fait beau dans la plus belle ville du monde, s katerim se je uvrstila v cansko sekcijo Štirinajst dni režiserjev. Ob Jérémieju Elkaïmu je nastopila že v svojem prvem celovečercu, nizkoproračunski romantični komediji La Reine des pommes (2009). Razglasitvi vojne je lani sledil film Main dans la main.
kritike
»Sliši se kot noro tveganje: narediti film o mladem paru, ki ima otroka z diagnozo možganskega tumorja – in ga narediti zabavnega in romantičnega, z glasbenimi vložki; da se odvija kot nekaj, kar bi lahko skupaj zakuhala Jacques Demy in François Truffaut. /…/ gledanje je pravi užitek /…/. film, ki ogreje srce /…/.«
– Lee Marshall, Screen Daily
»To je ljubezenska zgodba, akcijski in vojni film, kjer se domišljija bori proti spustu v pekel. /…/ [Režiserka] snema ta moralni in fizični maraton /…/ kot komedijo /…/. Ta Full Metal Jacket bolnišničnih hodnikov vam bo orosil oči, a razkriva nalezljivo življenjsko energijo. Vojna je dobljena. Povejte naprej.«
– Sophie Grassin, Teden kritike, Cannes
»Protagonista sta prestala dolgo preizkušnjo, ki sta jo zdaj spremenila v ustvarjalno dejanje; katarzo za njiju, eksorcizem za gledalca. Ameriški film ima svoje super-junake s številnimi močmi. Francoski film ima – tu in tam – svoje vsakdanje junake.«
– Aurélien Ferenczi, Télérama
»Razglasitev vojne spremeni avtobiografijo v vznemirljivo ekspresionistično umetnost.«
– Karina Longworth, Los Angeles Weekly
»Sanjava lahkotnost pesmi, neprimerne šale (tudi v najbolj temnih trenutkih) in prekinitve ritma postavljajo film v polje magične poezije v tradiciji Jacquesa Demyja.«
– Isabelle Regnier, Le Monde
»Svež pogled in drzen pristop – igralka-režiserka se izogne pastem (patos, posmeh …), prepoji film s glasbo /…/ in iz materine panične dirke ustvari koreografijo. Na kratko: dela natančno tako, kot se ji zljubi. Bravo!«
– Le Parisien
»/…/ popolna alkimija med silovitimi čustvi in slogovno lahkotnostjo; kombinacija, ki spominja na Truffauta, a s skrajno sodobnim slogovnim pristopom.«
– Fabien Lemercier, Cineuropa
»Razglasitev vojne je velik ljubezenski film in velik film o ljubezni.«
– Jean-Philippe Tessé, Cahiers du cinéma
»Tako nastane nenavaden, navihan film, ki se neobremenjeno poigrava s formo in izziva gledalčeva pričakovanja, obenem pa je tako trdno ukoreninjen v realnosti, da kljub oblikovni igrivosti ohranja iskrenost in prepričljiv čustveni naboj. V svojem najglobljem bistvu to ni niti film bolezni niti film o tegobah starševstva, ampak preprosto film o ljubezni. /../ Razglasitev vojne morda ni ravno mojstrovina, je pa film, ki bi si ga upala priporočiti skoraj komur koli.«
– Špela Barlič, Pogledi
»/../ ni le tekmovanje z Luhrmannovo verzijo Romea in Julije, ampak namig, kaj bi čakalo Romea in Julijo, če bi tisto navidezno ‘prekletstvo’ svoje ljubezni preživela. Razglasitev vojne ni le resnična zgodba, ampak tudi šekspirjanska resnica Ljubezni« ZA
– Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Je dinamičen, novovalovsko lahkoten film, ki ga prežema nenehno spreminjanje tempa, sonični vpadi različnih glasbenih zvrsti, ponekod pa tudi naracija treh različnih pripovedovalcev, ki se sem in tja sicer zdi odveč, a je glede na slog filma ravno zato tako zelo na mestu. /../ Razglasitev vojne je zgodba, v kateri se strahovi transformirajo v moč in dejanja in je ravno zato izjemno navdihujoča.«
– Lucija Šuštar, Planet Siol