Toma in Ana se spoznata med študijem književnosti. Ana je tesnobna, ima panične napade in težave v družini, vendar ji Toma ves čas stoji ob strani. Čeprav se zdi, da je v njunem razmerju on tisti, ki ima vse pod nadzorom, v resnici zgolj sledi ženski, ki je ne razume. Ko Ana končno premaga svoje strahove in se prilagodi zunanjemu svetu, ostane sam s kopico vprašanj.
Režiser Cãlin Peter Netzer je s svobodno priredbo romana Luminiţa, mon amour ustvaril intrigantno psihološko študijo duševne bolezni in njene ozdravitve, ki sledi vzponom in padcem burnega ljubezenskega razmerja. Srebrni medved v Berlinu.
»Ana, ljubezen moja je zgodba o moškem, ki si prizadeva odkriti, kako je nevideno, neizgovorjeno in celo nemišljeno oblikovalo njegovo življenje. /…/ Film se ne ukvarja z erozijo Tominega razmerja z Ano, ampak bolj z dejansko nezmožnostjo normalnega ustvarjanja odnosa. Ljubimca se obnašata kot vezne posode v fiziki; drug v drugega se zlivata s svojimi neizpolnjenimi potrebami. Ujeta sta v to, kar psihoanaliza imenuje transfer: preusmeritev lastnih občutkov in želja proti novemu objektu. Resnica vedno najde način, kako preživeti svoje zanikanje.«
– Cãlin Peter Netzer
»Nedvomen tour de force, tudi zaradi igralcev, ki v resnici igrata več vlog – ali vsaj več vidikov dveh ljubimcev – in se v filmu, ki je psihološko prav tako razgaljajoč kot spolno, predrzno otreseta zavor.«
– Jonathan Romney, Screen International